-
Sache, die, (-, -n) stvar; (Angelegenheit) zadeva (tudi Recht); figurativ reč, vprašanje; (kilometer) na uro (mit 100 Sachen s 100 na uro); Sachen, pl , reči (schöne, preiswerte, warme Sachen lepe, poceni, tople reči) ; Recht bewegliche/unbewegliche Sachen premičnine/nepremičnine, premična/nepremična lastnina; scharfe Sachen pikantne jedi/žgane pijače; die tollsten Sachen najbolj neverjetne reči; meine/seine Sache moja/njegova stvar; die Sache der anderen/Jugend stvar drugih/mladine; große/leichte Sache velika/lahka reč; nette Sache lepa reč; in Sachen v zadevi; die gerechte Sache pravična stvar; eine andere Sache/eine Sache für sich drugo vprašanje/vprašanje zase; eine (ganz) andere Sache figurativ vse kaj drugega; in der Natur der Sache v naravi stvari; eine abgekartete Sache vnaprej dogovorjena zadeva; eine beschlossene Sache sklenjena stvar; das ist so eine Sache težko je; die Sache ist die, [daß] dass ... stvar je v tem, da ...; seine sieben Sachen packen pobrati svoje reči/svojih pet češpelj; nicht jedermanns Sache sein ni vsakemu pogodu/po okusu/na kožo napisan, ne ustreza splošnemu okusu; seine Sache verstehen spoznati se na svoj posel; seine Sache gut machen dobro opravljati svoj posel; nichts zur Sache tun ne biti pomemben; unverrichteter Sache ne da bi kaj opravil/opravila/opravili; mit jemandem gemeinsame Sache machen biti s kom v komplotu; sich seiner Sache [gewiß] gewiss/sicher sein zanesti se na svoj prav; (nicht) bei der Sache sein (ne) biti pri stvari; bei der Sache bleiben ostati pri stvari/predmetu obravnave; zur Sache kommen priti do stvari/pravega predmeta; zur Sache! k stvari!; zur Sache, Schätzchen! pljuni v roke!; mach keine Sachen! ne seri ga!; Erstaunen: daj no!; Sachen gibt's! Kaj takega!
-
separate1 [séprit]
1. pridevnik
oddeljen, oddvojen, ločen (from od)
izoliran; separaten, poseben; posamičen, posamezen
separate and common (corporate) ownership zasebna in družbena lastnina
separate confinement zapor v samici
separate maintenance pravno alimenti (ločeno živeče žene)
the separate members of the body posamezni udje telesa
the separate volumes of a book posamični zvezki knjige
2. samostalnik
tisk poseben odtis članka iz revije ali iz zbornika, separat
množina dvodelna obleka
-
skúpen commun, collectif, conjoint, indivis; total, global, entier, général, d'ensemble
skupno en commun, conjointement; en tout, au total
skupno bivanje cohabitation ženski spol
skupni dolg dette totale (ali globale), dette solidaire
skupni imenovalec dénominateur commun
skupna lastnina copropriété ženski spol, copossession ženski spol, propriété indivise
skupna odgovornost responsabilité ženski spol collective (ali solidaire)
imeti skupne koristi avoir des intérêts communs
skupno opravljeno delo travail fait en commun (ali en collaboration)
skupno imeti kaj v posesti posséder quelque chose en commun (ali conjointement avec quelqu'un), posséder quelque chose indivisément (ali par indivis)
skupno živeti mener une vie commune
nimam s tem nič skupnega je n'ai rien de commun avec cela
skupni trg le Marché commun
-
spolium -iī, n (morda iz indoev. kor. *(s)p(h)el(H)- (raz)cepiti, razrivati; prim. skr. phálati (on) brsti, kali, phālaṣ lemež, phálakam deska, paṭati cepiti se, sphálati (on) izkrči, spāṭayati (on) cepi, gr. at. ψαλίς = ajol. σπαλίς škarje, gr. ἄσπαλον, σπόλια, σπαλύσσετται = σπαράσσεται Hsch., σπολάς -άδος slečena koža, slečen kožuh, sl. pleti, lit. spãliai pezdír, stvnem. spaltan = nem. spalten)
1. sneta ali slečena živalska koža: spolium ferae, leonis O., pecudis O. ovnova koža, viperei monstri (= Medusae) O., pellibus et spoliis corpus vestire ferarum Lucr., saepe videmus illorum (sc. serpentium) spoliis vepres … auctas Lucr. z njihovimi levi.
2. klas. le v pl.
a) ubitemu sovražniku odvzeta obleka, odvzeta oprava (v celoti ali njen del): Enn. ap. Ci. idr., princeps Horatius ibat trigemina (trojčkov) spolia prae se gerens L., spolia legere L., spolia opima L., V. vojskovodjeva, sovražnikovemu vojskovodju odvzeta oprava, spoliis indutus V., victores praedā Rutuli spoliisque potiti V., spoliaque et praedas ad procuratores referre T.; o Ahilovi opravi: virtutis honor spoliis quaeratur in istis O.; neklas. in pesn. v sg.: Turnus ovat spolio V., Actoris Aurunci spolium V., nobile Gergeni spolium Sil., quam (sc. praedam) velut spolium victi hostis ostentent Iust.; pren.: spirante etiam re publica ad eius spolia detrahenda advolaverunt Ci.
b) vsak premaganemu sovražniku odvzeti plen, rop: Fl. idr., multa … spolia praeferebantur C., forum classium spoliis ornatum Ci. z uplenjenimi ladijskimi kljuni (rilci), spolia hostium Ci. (kipi idr.), agrorum L. s polj, Asia, spolium regis Antiochi S. fr., spoliis Orientis onustus V., spolia navalia Suet., ut Athenae ex spoliis Lacedaemoniorum restituerentur Iust.; meton. plen, dobljen po zmagi = zmaga: ampla spolia referre V.
3. metaf. sploh plen, rop: si spoliorum causā vis hominem occidere Ci., sociorum spolia Ci. zaveznikom ugrabljena lastnina, ut aliorum spoliis nostras facultates augeamus Ci. s tem, kar smo drugim (od)vzeli, consulatum ex victis illis spolia cepisse S. kot plen, spoliis civium exstructa domus T. iz imetja, odvzetega državljanom, raptis consularibus spoliis T., quos (sc. praefectos centurionesque) spoliis et sanguine expleverint T., ne spolio poteretur hostis Suet.; pesn. v sg.: ille meae spolium virginitatis habet O. mi je vzel devištvo, spolium sceleris O. (o zlatih laseh, ki jih je Scila zaplenila svojemu očetu in jih prinesla Minosu), mendici spolium Petr. beraška obleka, ego hostilis vocabuli spolium prae me fero (= vzdevek „Sarmaticus“) Amm. — Vulg. soobl. spolia -ae, f: cum magna spolia Aug.
-
superficiario
A) agg. (m pl. -ri) pravo ki se nanaša na površinsko pravico:
proprietà superficiaria lastnina zgradbe (ločena od zemljišča)
B) m (f -ia) pravo nosilec površinske pravice
-
zaseb|en [é] (-na, -no) privat, (nejaven) nichtöffentlich; Privat- (dolg die Privatschuld, dolžnik der Privatschuldner, interes das Privatinteresse, pogovor das Privatgespräch, tožilec/tožnik der Privatkläger, Privatankläger, učitelj der Privatlehrer, avdienca die Privataudienz, hiša das Privathaus, izdaja die Privatausgabe, klinika die Privatklinik, lastnina das Privateigentum, pobuda die Privatinitiative, posest der Privatbesitz, pot der Privatweg, sfera die Privatsphäre, tožba die Privatklage, die Privatanklage, šola die Privatschule, uporaba der Privatgebrauch, zadeva die Privatangelegenheit, zadolžnica der Privatschuldschein, gospodarstvo die Privatwirtschaft, pravo das Privatrecht, premoženje das Privatvermögen, življenje das Privatleben)
-
zasében particulier, privé, personnel
zasebna iniciativa initiative privée
zasebni interes intérêt privé
zasebna korespondenca correspondance personnelle (ali privée, particulière)
zasebna lastnina propriété privée
zasebno pravo droit privé
zasebni telefonski pogovor conversation privée
zasebna zadeva affaire personnelle (ali particulière, privée)
zasebno življenje vie privée
-
zasében (-bna -o) adj. privato; personale:
zasebni, javni sektor settore privato, pubblico
zasebna lastnina proprietà privata
zasebna šola scuola privata
jur. zasebni obisk visita privata
jur. zasebno pravo diritto privato
-
zasében particular; privado
zasebna korespondenca (lastnina, zadeva) correspondencia f (propiedad f, asunto m) particular
zasebni naslov (obisk) dirección f (visita f) particular
zasebni telefonski pogovor (iniciativa, klinika, življenje) conferencia f (iniciativa f, clínica f, vida f) privada
zasebni interes (pravo) interés m (derecho m) privado
zasebni posli operaciones f pl realizadas a título personal
-
zemljíški foncier
zemljiški davek impôt foncier, contribution foncière
zemljiška knjiga livre foncier, cadastre moški spol
zemljiška posest, lastnina propriété foncière
zemljiški posestnik propriétaire foncier, terrien moški spol
-
ἀλλότριος 3 [Et. iz ἄλλος; tvorba ἀλλό-τρ-ιος, kakor lat. alter, era, erum] 1. tuj (oppos. ἴδιος); τὰ ἀλλότρια tuja lastnina, tuje zadeve (koristi), ἀλλότριον ἀγαθόν korist, dobiček drugega; ἄτη nesreča iz tuje roke; κρατουμένων πάντα ἀλλότρια premaganci nimajo nič lastnega; νίκη zmaga drugega; ἀ. γναθμοῖς γελᾶν smejati se z zategnjenim (spačenim) obrazom. 2. (opp. οἰκεῖος) a) tuj, inostranski, sovražen, nasproten, protisloven; ἡ ἀλλότρια (χώρα) sovražnikova dežela; ἀλλοτριωτάτοις τοῖς σώμασιν χρῶνται upotrebljajo svoje telo, kakor da bi bilo povsem tuje; b) odtujen, nenaklonjen. 3. neprimeren; adv. ἀλλο-τρίως.
-
κτῆμα, ατος, τό (κτάομαι) imetje, lastnina, posest, premoženje; pl. sužnji, blago, dragocenosti, zakladi.
-
οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.
-
πρόσ-ειμι1 (εἰμί) sem zraven, sem navzoč, sem s kom zvezan, združen, spojen, τὰ προσόντα τινί lastnina, premoženje, lastnosti, napake; ἐμοὶ πρόσεστί τι imam kaj, moje je, πρόσεστί τι na čem je kaj.
-
земельный zemljiški;
з. голод pomanjkanje zemlje;
з. участок zemljišče;
з. банк agrarna banka;
земельная собственность zemljiška lastnina
-
общинный občinski, srenjski;
общинное землевладение skupna zemljiška lastnina
-
частный poseben; zaseben;
астная собственность zasebna lastnina;
по частному делу v zasebni zadevi;
частным образом zasebno;
частный поверенный (zast.) advokat (v carski R.)