Franja

suī, gen. sg. in pl. refleksivnega zaimka za 3. osebo (pravzaprav gen. sg. posesivnega zaimka suus), dat. sibō, acc. sē, v okrepljeni podvojeni obl. sēsē, abl. sē (indoev. kor. *seu̯o-, * su̯o-, * su̯e-, tudi *so-, *se- lasten, svoj; prim. skr. sváṣ = got. swēs = stvnem. swās lasten, svoj, skr. svayám sam, lat. suus [iz *sovos], osk. suveís = lat. sui [gen.], súvad = lat. sua, sífeí = umbr. seso = lat. sibi, gr. οὗ, οἷ, ἕ [iz *σƑοῦ, *σƑοῖ, *σƑέ] = sui, sibi, se, ἑός in ὅς [iz *σεƑός, *σƑός], kretsko Ƒός] = suus, sl. sebe, sebi, (s) seboj, sl. svoj, lit. sãvo = sui, got. sik = stvnem. sih = nem. sich, got. sis [gen. seins] = stvnem. sīn = nem. sein svoj) gen. sebe, se, do sebe, dat. sebi, si, acc. sebe, se, v okrepljeni podvojeni obl. sebe (samega), abl. (s) seboj

1. kot direktni refleksiv
a) nanašajoč se na subj. istega stavka: est amans sui virtus Ci., multi principes civitatis Romā non tam sui conservandi … causā profugerunt Ci., Ubii … purgandi sui causā ad eum legatos mittunt C., quibus bona spes sui T., (sc. optimates) hoc sibi nomen arrogaverunt Ci., domicilium sibi Magnesiae constituit N., ipse enim se quisque diligit Ci., praecipites fugae sese mandabant C., Curtius Rufus videtur mihi ex se natus T., quae secum e naufragio possit ecferre Ci. Subj., na katerega se nanaša refleksiv, ni vedno samo slovnični, ampak je lahko tudi le logični: sapientia semper eo contenta est, quod adest, neque eam sui paenitet Ci. Pogosto dat. sibi α) kot dat. ethicus (ki ga ne slovenimo vedno): quid sibi vult pater? Ter., quidnam sibi repentinus clamor vellet L., non hoc ista sibi tempus spectacula poscit V. β) v zvezi s svojilnim zaimkom suus krepi svojilni pomen: Vitr. idr., suo sibi servit patri Pl. svojemu lastnemu očetu, suo sibi hunc gladio iugulo Ter., singula suo sibi iure eluito Col., in suo sibi pervoluta sanguine Ap.; toda: factus consul est bis, primum ante tempus, iterum sibi (dat. commodi) suo tempore, rei publicae paene sero Ci. (De amicitia 11). V okrajšanih stavkih se direktni refleksiv sui, sibi itd. sloveni z njega (ga), njemu (mu) itd.: ibi (sc. Pausanias) consilia cum patriae tum sibi inimica capiebat N., praefectum equitatus … incautius in se ruentem hastā transfixit Cu., equo quadam acie sub feminibus amisso alteroque inscenso, cuius rector circa se dimicans occubuerat Suet.
b) v konstrukciji ACI z ozirom na slovnični ali le logični subj. ali subjektov acc.: mittunt ad eum legatos seseque imperata facturos pollicentur C., nostro consilio sese conservatos putant Ci., at illa quanti sunt animum … secum esse secumque ut dicitur, vivere! Ci., quis est tam stultus … cui sit exploratum (= qui sciat) se ad vesperum esse victurum? Ci.

2. v notranje odvisnih stavkih kot indirektni refleksiv, nanašajoč se na subj. nadrednega stavka; slovenimo ga z osebnim zaimkom za 3. osebo njega (ga), njemu (mu) itd.: hunc sibi ex animo scrupulum, qui se dies noctesque stimulat ac pungit, ut evellatis, postulat Ci., legati … deos rogaverunt … ut Romanos … ea sui misericordia caperet, quae se … quondam populi Romani cepisset L., nuntium ad eum mittit, nisi subsidium sibi submittatur, se diutius sustinere non posse C., his (sc. Caesar) mandavit, ut, quae diceret Ariovistus, cognoscerent et ad se referrent C., Ariovistus respondit: … Magnam Caesarem iniuriam facere, qui suo adventu vectigalia sibi (= Ariovisto) deteriora faceret C., domino navis, quis sit, aperit, multa pollicens, si se conservasset N. V takih stavkih lahko včasih najdemo dva indirektna refleksiva, ki se nanašata na dve različni osebi: Ariovistus respondit: … Quod sibi (= Ariovisto) Caesar denuntiaret se (= Caesarem) Haeduorum iniurias non neglecturum, neminem secum (= cum Ariovisto) sine sua pernicie contendisse C., legatos in Bythiniam miserunt … qui ab rege peterent, ne inimicissimum suum secum haberet sibique dederet N. Subjekt, na katerega se nanaša indirektni refleksiv, je lahko tudi samo logični: A Caesare valde liberaliter invitor (= Caesar valde liberaliter me invitat), ut sibi sim legatus Ci. ep., adulescentulus, cum epistulam ab eo (sc. Pausaniā) … accepisset eique in suspicionem venisset (= isque suspicaretur) aliquid in ea de se (= adulescentulo) esse scriptum … vincla epistulae laxavit N.

3. refl. sibi, se se včasih uporablja nam. ei, eum, eo ali ipsi, ipsum, ipso: iube transire (sc. mulierem) huc quantum possit, se ut videant domi familiarīs Pl., Dexo hic … non quae privatim sibi eripuisti, sed unicum miser abs te filium … flagitat Ci., Metellus … in iis urbibus, quae ad se defecerant … praesidia inponit S., unus ille vir, ipse consul, rem publicam sustinuit, quam exercitus odio consulis, quantum in se fuit, prodebat L., Caesar duabus de causis Rhenum transire constituit. Quarum una erat, quod auxilia contra se Treveris miserant, altera, ne … C., omnibus, qui contra se arma tulerant, ignovit Vell.

4. inter se kot pron. reciprocum med seboj, eden drugega (drugemu itd.): Pl., Ter., Varr., V., Cels., Col., Plin., Suet. idr., neque solum colent (sc. amici) inter se ac diligent, sed etiam verebuntur Ci., haec inter se quam repugnent ali inter se vehementer repugnantia Ci., neque inter se contingant trabes C., dextras iungere ac complecti inter se L., obtrectarunt inter se (sc. Aristides et Themistocles) N., cum inter se timerent N.

5. ad se(se), apud se (le v pogovornem jeziku) = v svojo hišo, v svoji hiši, na svoj dom, na svojem domu: intro nos vocat ad sese, tenet intus apud se Luc. ap. Char., ut veniam ad se rogat (sc. Caesar) Ci. ep., qui a me petierit, ut secum et apud se essem cotidie Ci. ep.; pren. esse apud sese biti pri sebi, zavesten (zaveden) biti, biti pri zavesti, zavedati se: Ter. — Pron. okrepljen
a) z -met: ne ignorando regem semet ipse aperiret L., nisi inter semet ipsi seditionibus saeviant L., artes, quas docent quivis … semet prognatos H. svoje lastne otroke, semet ipsum (ipso, ipsos, ipsas) Vulg., sibimet, sibimet ipsi Vulg.
b) s -pse, ipse: sēpse (gl. to besedo).

Opomba: Star. zapis dat. sibe po: Q.

škod|a¹ [ó] ženski spol (-e …) der Schaden (tudi pravo), namerno povzročena na polju, v gozdu: der Frevel (Feldfrevel, Forstfrevel); die Schädigung, die Beschädigung; (škodljiva posledica) der Nachteil; (škodljivo učinkovanje) die Schadwirkung; (celotna Gesamtschaden, lovska Wildschaden, malenkostna Bagatellschaden, materialna Sachschaden, Materialschaden, milijonska Millionenschaden, na okolju Umweltschaden, na pridelkih Flurschaden, na zgradbi/zgradbah Gebäudeschaden, nepremoženjska Nichtvermögensschaden, na zdravju Gesundheitsschädigung, osebna Personenschaden, posledična, posredna Folgeschaden, premoženjska Vermögensnachteil, Vermögensschaden, vojna Kriegsschaden, vremenska Wetterschaden, živalska Tierschaden, zaradi prometne nesreče Unfallschaden, zaradi neurja Unwetterschaden, zaradi onesnaženosti Emissionsschaden, zaradi plazu/plazov Lawinenschaden, zaradi požara Brandschaden, Feuerschaden, zaradi suše Dürreschaden, zaradi toče Hagelschaden, zaradi viharja Sturmschaden, zaradi vode Wasserschaden, zaradi visoke vode Hochwasserschaden); ki jo povzročijo živali z objedanjem: der Fraß (od divjadi Wildfraß, od miši Mäusefraß, od ptičev Vogelfraß)
neznatna škoda die Geringfügigkeit, der Bagatellschaden
škoda, ki jo je povzročila divjad der Wildschaden
škoda, ki so jo povzročile živali Tierschaden
(škodni primer) der Schadensfall
dogodek, zaradi katerega je nastala škoda pravo schädigendes Ereignis
izkaz škode der Schadennachweis
nadomestilo škode (odškodnina) der Schadenersatz
nastanek škode der Schadenseintritt
obveznost povračila škode die Ersatzpflicht
odmera škode die Schadensbemessung
povračilo škode der Schadenersatz
poprava škode die Wiedergutmachung
povrnitev škode die Erstattung, der Schadenersatz, die Schadloshaltung
povzročitelj škode der Schädiger
preprečevanje škode die Schadensverhütung
prijava škode die Schadensmeldung, die Schadensanzeige, Schadenmeldung, Schadenanzeige
ugotavljanje škode die Schadenfeststellung
zmanjšanje škode die Schadensbegrenzung
biti na škodi im Nachteil sein
poročilo o nastali škodi der Schadenbericht
biti v škodo (jemandem) schaden, sich nachteilig auswirken auf, (jemandem) zum Nachteil gereichen
dolžan povrniti škodo ersatzpflichtig, zum Ersatz verpflichtet
imeti škodo geschädigt sein, figurativno den Schaden haben
v škodo zu Lasten, zum Schaden (von), figurativno zuungunsten, zu Ungunsten, zum Nachteil (von)
meni v škodo zu meinem Schaden
v javno škodo gemeinschädlich
goljufija v škodo zavarovalnice der Versicherungsbetrug
biti v škodo česa sprechen gegen
načelo povzročiteljeve odgovornosti za škodo das Verursacherprinzip
odgovornost za škodo die Schadenshaftung, die Haftung

telo¹ [ó] srednji spol (telésa …)

1. der Körper (tudi v pomenu trup) (atletsko athletischer, golo nackter); der -körper (dekliško Mädchenkörper, deško Knabenkörper, moško Männerkörper, otroško Kinderkörper, žensko Frauenkörper, hermafroditsko Zwitterkörper, živalsko Tierkörper)
… telesa Körper-
(barva die Körperfarbe, del die Körperpartie, der Körperteil, govorica die Körpersprache, mesto die Körperstelle, nega die Körperpflege, polovica/stran die Körperhälfte, položaj die Körperlage, površina die Körperoberfläche, senca der Körperschatten, zasuk die Körperdrehung)
intimni deli telesa die Intimzone, der Intimbereich
… celega telesa Ganz-, Ganzkörper-
(masaža die Ganzmassage, obsevanje die Ganzkörperbestrahlung)
ohromelost ene polovice telesa die Seitenlähmung
spodnji/zgornji del telesa der Unterkörper/Oberkörper
telesu lasten, lastni … telesa körpereigen (obramba körpereigene Abwehr)
telesu tuj körperfremd

2. (truplo) ein lebloser Körper; der Leichnam

3. v privzdignjenem pomenu, tudi v razmerju z dušo: der Leib
Kristusovo telo religija der Leib Christi, der Leib des Herrn
pravo nevarnost napada na življenje in telo Gefahr für Leib und Leben
pravo zoper življenje in telo gegen Leib und Leben
razmerje duša-telo das Leib-Seele-Verhältnis

4.
Sv. Rešnje telo der Fronleichnam, das Fronleichnamsfest
|
na telesu (na sebi) am Leibe, am Körper
po vsem telesu am ganzen Körper, am ganzen Leibe (drgetati zittern), an allen Gliedern
predstava o lastnem telesu das Körperschema, das Körperbild
pri živem telesu bei lebendigem Leibe
v telesu im Körper
z dušo in telesom mit Leib und Seele
puder za telo der Körperpuder

Träger, der, (-s, -) nosilec; von Lasten, Gepäck: nosač; bei Hosen, Kleidern: naramnica; Film usw.: podlaga; (Trägerschicht) podlaga, podloga; Technik nosilo; Jagd beim Rotwild: vrat

verlagern prestaviti, prenesti; Lasten: prerazdeliti; Kompetenzen: prenašati; sich verlagern premeščati se; Interesse: preusmeriti se, usmeriti se

very¹ [véri] pridevnik (verily prislov)
pravi

a very knave pravi lopov
he is the veriest vagabund on je pravi pravcati vagabund; lasten, sam, celó
my very son moj lastni sin, sam moj sin
his very brother did not know him njegov lastni brat ga ni spoznal; (izza the, this, that ali svojilnega zaimka) ta (oni itd.) isti, prav
the very day I arrived prav na dan, ko sem prispel
the very thing baš tisto pravo
that very day prav (še) istega dne
in this very room prav v tej sobi
at this very place prav na tem mestu
at the very end prav na koncu
from very egoism iz samega (čistega) egoizma
in the very heart of Europe prav v srcu Evrope
this is the very thing I want prav to potrebujem
it is the very last thing to do to je prav zadnja stvar, ki jo je treba narediti; čisti, pravi, točen
the very opposite čisto(pravo) nasprotje
on the very same day točno istega dne; (redko) legitimen, zakonit

Wachstum, das, (-s, ohne Plural) rast; figurativ rast, naraščanje; Agronomie und Gartenbau eigenes Wachstum lasten pridelek; im Wachstum begriffen rastoč; im Wachstum begriffen sein rasti

značil|en (-na, -no) charakteristisch, kennzeichnend; (lasten) wesenseigen, arteigen, za področje: landeseigen; (zgovoren) [vielsagend] viel sagend, bezeichnend
biti značilen prägen (X je značilen za Y X prägt Y, Y ist von X geprägt)
značilen za spezifisch
(za določen sloj schichtenspezifisch)
biti značilen za (jemanden/etwas) charakterisieren, kennzeichnen
X je značilen za Y Y ist gekennzeichnet durch X
značilno je, da je … charakteristischerweise ist …

žép bolsillo m

iz žepa vzeti sacar del bolsillo
za lasten žep delati trabajar para su bolsillo
to imam v malem žepu fam lo tengo en el bolsillo
imeti (varno) v žepu tener en el bolsillo
plačati kaj iz lastnega žepa pagar de su bolsillo a/c
vtakniti v žep meter en el bolsillo (tudi fig)

žèp poche ženski spol

hlačni žep poche (de pantalon, de culotte), popularno profonde ženski spol
žep v telovniku poche de gilet
žep za uro gousset moški spol
izprazniti žepe vider les poches
plačati iz lastnega žepa payer de sa poche, familiarno en être de sa poche
polniti si žepe remplir ses poches
stlačiti v žep fourrer dans la poche
vtakniti v žep mettre dans sa poche (ali en poche), empocher quelque chose, familiarno mettre quelque chose dans sa profonde
za lasten žep delati (familiarno) travailler pour sa poche

žèp (žêpa) m

1. obl. tasca, taschino; nareč. saccoccia, scarsella:
nositi denarnico v žepu tenere il portamonete in tasca
hoditi z rokami v žepu camminare con le mani in tasca, nelle tasche
hlačni žep tasca dei calzoni
notranji, prsni žep suknjiča taschino interno della giacca
našiti, vrezani žep tasca a toppa, tagliata

2. voj. sacca:
delati obkolitveni obroč okoli žepa accerchiare la sacca
aer. zaiti v zračni žep trovarsi in un vuoto d'aria

3. med. tasca, borsa; recesso; fornice:
veznični žep fornice congiuntivale

4. pren. (kupna sposobnost) portata (del portafoglio):
tak avto ni dosegljiv za moj žep un'auto che non è alla mia portata
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
olajšati žep nekoga alleggerire le tasche di qcn.
kaniti kaj v žep guadagnare qualche cosetta
globoko seči v žep pagare caro
držati figo v žepu non intendere mantenere la parola
poznati ko lasten žep conoscere come le proprie tasche
plačati iz lastnega žepa pagare di tasca propria
žarg. imeti diplomo v žepu aver finito gli studi, essersi laureato
imeti kačo, luknjo, sušo v žepu essere al verde
imeti plitev žep avere pochi soldi

življenjepís biography

lasten življenjepís autobiography

αὐτό-παις, παιδος, ὁ poet. roden (lasten) sin.

γυναικεῖος 3 in 2, ion. γυναικήιος (γυνή) ženski, ženskam primeren, lasten; ženskin, δόλος ženska zvijača, θεά boginja žen, bona dea pri Rimljanih; subst. ἡ γυναικηίη žensko stanovanje.

θνητός 3 in 2, dor. θνᾱτός (adi. verb. od θνῄσκω) 1. smrten, umrljiv, umrjoč, človeški, minljiv; subst. οἱ θνητοί smrtna bitja, smrtniki, ljudje, τὰ θνητά živali, stvari. 2. ljudem lasten, človeški, θνητά φρονῶ mislim, kakor se človeku spodobi = ne prevzamem se.

ἴδιος 3 in 2 [Et. iz ϝι (= vsaksebi) + διος] comp. ἰδιώτερος, sup. ἰδιώτατος 1. poseben, lasten, svoj(ski), zaseben; ἐλευθερία osebna svoboda, samostalnost, κέρδεα lastna, osebna korist NT; διάλεκτος materin jezik; οἱ ἴδιοι rojaki; ὁ ἴδιος ἀνήρ lastni mož, soprog; εἰς τὰ ἴδια v svoje (svojo domovino); καιροῖς ἰδίοις o svojem (pravem) času NT; τὸ ἴδιον zasebna last, zasebno imetje, lastni žep. – τὰ ἴδια zasebne stvari (zadeve, opravki, premoženje; opp. državne). 2. poseben, čuden, nenavaden, od drugih različen ἔθνος, οὐσία, πάθος. – s sled. ἤ: ἴδιον ἔπασχε πάθος ἢ οἱ ἄλλοι. – adv. ἰδίᾳ (sam) zase, sam od sebe, v zasebnem življenju, zasebno, posebej, posamič, doma (privatim), κατ' ἰδίαν posebej, sam za se NT.

οἰκεῖος 3, ion. οἰκήιος (οἶκος) 1. ki spada k hiši, hišen, domač, lasten, τὸ οἰκεῖον lastna hiša, τὰ οἰκεῖα gospodarstvo, domače (zasebne) zadeve. 2. hišen, domač(in), družinski, soroden, bližnji rojak, prijatelj, zaupnik, zaščitnik, οἱ οἰκεῖοι sorodniki, ὁ οἰκειότατος najbližji sorodnik, οἱ οἰκειότατοι καὶ ἑταιρότατοι najboljši in najzaupljivejši prijatelji, οἱ ἑαυτοῦ οἰκηϊώτατοι najbližnji sorodniki, NT οἱ οἰκεῖοι τῆς πίστεως ki so iste vere, soverniki, οἱ οἰκεῖοι τοῦ θεοῦ božji domačini. 3. ki komu pripada, lasten (= moj, tvoj, svoj), τὸ οἰκεῖον lastnina, imetje a) domač πόλεμος, domovinski, roden, ξύνεσις prirojena bistroumnost, zdrava pamet; γῆ, χθών domovina; b) oseben, zaseben. 4. sposoben, pripraven, primeren za kaj, koristen, τὸ οἰκήιον = τὸ πρέπον kar se spodobi. – adv. οἰκείως ἔχω prijatelj (naklonjen) sem, τινί, πρός τινα komu, οἰκείως διάκειμαι v prijateljskih razmerah sem, χράομαι ali σύνειμι prijateljski občujem s kom τινί.

οἰκετικός 3 sužnju lasten, ἐσθής obleka sužnjev (za sužnje).

ὅς³, ἥ, ὅν ep. poet. ion. pron. possess. 3 osebe (gl. ἕ; = suus) [ep. gen. οἷο, dat. fem. ᾗφι, ἧφι; ep. vzpor. obl. ἑός, ἑή, ἑόν, gen. ἑοῖο, dat. pl. ἑοῖσι, ἑῇσιν] lasten, svoj, njegov, njen.

πρεσβῡτικός 3 po stari šegi, starčkom lasten, otročji.