Franja

pāstus -ūs, m (pāscere)

I.

1. krmljenje, hranjenje: ad pastum accedere Ci.

2. meton. krma, hrana: pastum capessere Ci. žreti; tudi človeški živež, živilo, hrana: hominum pastus pecudumque cibatus Lucr.; metaf.: p. animorum Ci. dušna paša. —

II.

1. (po)pasenje, žr(e)tje: eius herbae Plin.

2. meton. paša, pašnik: Lucan., Gell. idr., equus in pastum equarum tendit V.

pâture [pɑtür] féminin paša; krma; hrana, figuré paša

vaine pâture prosta paša na zemljišču, s katerega so že pobrali pridelke
il fait sa pâture de romans policiers on rad bere detektivske romane
mener les vaches en pâture gnati krave na pašo
être offert en pâture à l'opinion publique biti dan za pašo javnemu mnenju
cet incident a servi de pâture aux journalistes ta pripetljaj je bil paša za časnikarje

píča ž pića, krma, hrana za stoku: piča za kokoši, za prašiče

pȉća ž
1. živinska krma, piča
2. zastar. hrana za ljudi

pienso moški spol krma (za živino)

echar pienso krmo dati

pítnik m svježi, sveži mladi kukuruz kao stočna krma

pokládanje s
1. polaganje: pokladanje koruze, sena
2. stočna krma

poklája ž stočna krma: dati kravam -e

poláganje s
1. polaganje: polaganje parketa, kabla; ladja za polaganje min; polaganje izpita
2. stočna krma

poop¹ [pu:p]

1. samostalnik
navtika krma, majhna paluba nad krmo

2. prehodni glagol
preplaviti krmo (valovi)

poppa² f

1. navt. krma:
andare col vento in poppa, avere il vento in poppa pren. imeti ugoden veter, dobiti veter v jadra, pluti s polnimi jadri

2. knjižno ladja

poupe [pup] féminin, marine krma

avoir le vent en poupe imeti veter v hrbtu, figuré imeti srečo, biti dobro zapisan, iti proti uspehu

povírje s trščak, kisele trave, kisela krma

prandium -iī, n (sinkop. iz *prām-ed-i̯om zgodnji obrok [*prām zgodaj + kor. *ed- (prim. edere jesti)]; *prām ali iz indoev. *pr̥-m- (prim. lit. pìrmas prvi, pirmà spredaj, prej, got. fruma prvi, sl. prvi) ali iz indoev. *prō- (prim. gr. πρωΐ zgodaj, zarana, at. πρῳ<ην, dor. πρᾱν, πρᾱ́ν poprej, pred tem, nedavno, skr. prā-tár = stvnem. fruo = nem. früh)

1. opoldansko kosilo (iz mrzlih jedi), drugi zajtrk, predobed(ič), predobedek: H., Mart., Pers., Sen. ph., Suet. idr., ire ad prandium Pl., ad prandium invitare, vocare Ci., alicui prandium dare Ci., alicui prandium videre Ci. oskrbeti (priskrbeti) zajtrk, poskrbeti za zajtrk.

2. metaf.
a) vsaka jed, kosilo, obed: Tereos Mart.
b) živalsko žrtje, krma, piča: Val. Max., ut bubus glandem prandio depromerem Pl.

prílast -i ž bolja zelena krma kravama u doba muzenja

provende [prɔvɑ̃d] féminin mešana krma (mešanica iz rezanice, ovsa, koruze itd.)

provender [prɔ́vində]

1. samostalnik
živinska krma
šaljivo živež

2. prehodni glagol & neprehodni glagol
hraniti (se)

púpă -e f

1. naut. (ladijska) krma

2. zool. buba

puppis -is, acc. -im, redko -em, abl. -ī, redko -e, f (etim. nedognana beseda)

1. ladijski krn (krm), krma (naspr. prōra): navem convertere ad puppim Ci., puppes vertere N. krme obrniti = (z)bežati (z ladjami), prosequitur surgens a puppi (od zadaj) ventus euntīs V.; s krmo, v kateri je bilo krmilo, so pristajali, da je bilo pozneje lažje odpluti; od tod: stant litore puppes V., Colchos advertere puppim O. pristati ob bregu Kolhide; pren. o državnih voditeljih in vladarjih: sedebamus in puppi et clavum tenebamus Ci. ep. sedel sem na krmi ob krmilu = uravnaval (usmerjal, vodil) sem državo, vladal sem državi, quam ob rem conscende nobiscum, et quidem ad puppim Ci. ep. stopi na državno ladjo, in sicer na krmo = kot krmar, kot vladar; metaf. šalj. hrbet: puppis pereunda est probe Pl. = šlo mi bo za kožo, stalo me bo kože na hrbtu.

2. sinekdoha ladja: Lucan., Cl. idr., puppes tuae V., inter mille rates tua sit millesima puppis O., puppes pictae H.; kot ozvezdje: Ci. (Arat.).

roughage [rʌ́fidž] samostalnik
surov, grob material; groba hrana ali krma (seno, otrobi ipd.)
biologija neprebavljiva hranila (zlasti celuloza)