Franja

face¹ [feis] samostalnik
obraz, lice; izraz obraza, spaka, zmrda; videz; sprednja (zgornja, prava) stran; zunanji del, pogled od spredaj; fasada, površina; številčnica
figurativno predrznost, nesramnost; brušena ploskev

before the face of v navzočnosti, pred (kom)
to draw (ali pull, wear) a long face biti videti potrt, kislo se držati
in the face of day ob belem dnevu; odkrito
his face fell nos se mu je povesil
to fly in (to) the face of s.o. upreti se komu, razjeziti, razžaliti ga
to fly in the face of Providence izzivati usodo
you have a good face zdravi ste videti
navtika guide face drsa zapore
full face obraz od spredaj
half face profil
to have the face to (do s.th.) upati, drzniti si (kaj storiti)
in (the) face of vpričo, neglede na, vkljub
I could hardly keep a straight face komaj sem zadrževal smeh
to look in the face of s.o. drzno koga gledati
to lose the face zgubiti ugled
to make (ali pull) faces at spakovati se nad
to make a wry face at s.th. kislo kaj gledati
face to face with naravnost, osebno, pred, vpričo
on the face of it očitno, na prvi pogled
to put a bold (ali good) face on s.th. ne si gnati kaj preveč k srcu
to put a new face on s.th. postaviti kaj v drugo luč
a right about face popoln obrat
to run one's face dobiti kredit s predrznim nastopom
to save one's face za las uiti sramoti
to set one's face against s.th. upirati se čemu
to set one's face like a flint biti neuklonljiv
to shut the door in one's face preprečiti nadaljnje razgovore, uresničenje načrta
to show one's face priti, prikazati se
to show a face izzivalno se vesti
to s.o.'s face odkrito, v navzočnosti koga
to tell straight to s.o.'s face naravnost komu povedati
to throw s.th. in s.o.'s face očitati, oponašati komu kaj
face value imenska vrednost

fiambre mrzel, hladen (o jedeh); star, neuporaben; nepriličen, nepravočasen

carne fiambre mrzlo meso
(noticia) fiambre zapoznela novica
fiambre m mrzla jedila, mrzel narezek; fig neprimerna stvar
fiambre con gelatina žolca, hladetina
de fiambre (hum) na up, na kredit
almorzar fiambre zajtrkovati hladno jed

fristen: ein Leben fristen životariti, živeti težko življenje; einen Kredit fristen odložiti plačilo

hipotečn|i [é] (-a, -o) hypothekarisch, Hypothekar-, Hypotheken- (dolg die Hypothekenschuld, dolžnik der Hypothekenschuldner, upnik der Hypothekengläubiger)
hipotečni kredit der Immobiliarkredit

iméti (-ám)

A) imperf.

1. avere, possedere:
imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
imeti enake pravice avere gli stessi diritti
imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
ne imeti ponosa non avere orgoglio
ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

3.
a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
koga ima za moža? chi è suo marito?

4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
nima kaj jesti non ha niente da mangiare
ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
rad ima pivo gli piace la birra
rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

9. pog. (morati) avere da, dovere:
komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
(jo) že imam! eureka!
imeti debelo kožo avere la pelle dura
pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
pren. imeti dober nos avere buon naso
imeti oči za kaj avere gli occhi per
pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
imej pamet! sale in zucca!
imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
evf. imeti vetrove avere i venti
pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
imeti kaj proti komu avercela con qcn.
pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
PREGOVORI:
kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
imeti se dobro, slabo stare bene, male
dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene

impedītus 3

1. zadrž(ev)an, oviran, ustavljan: abest M. Iunius nova legatione impeditus Ci., solutione impeditā fides concidit Ci. ker so plačila zastajala, je pojemal kredit, nomina et impeditiora inertiā debitorum L. težko izterljivi, animus inopia impeditus Ci., omnium animis impeditis C. ker so imeli opraviti, impeditissimae orationes T. zastajajoči, neokretni, quid horum non impeditissimum? Ci. nadležno, napotno, zadržljivo.

2. o krajih: nepristopen (nedostopen), nedohoden: vineae nexu traducum impeditae T., ripa impedita Cu., saltus impeditior L., impeditissima itinera C., silvae Hirt.

3. poseb. kot voj. t. t. „otovorjen“, zato: nepripravljen —, negotov na boj (spopad), nesposoben za bitko: (Milo) vehebatur in raeda magno et impedito … comitatu Ci., hostibus impeditis propter ea quae ferebant onera L., milites impediti (et expediti) Ci., agmen impeditum L.

4. metaf. zamotan, siten, težaven, nevaren, mučen: Gell., impeditis rei p. temporibus Ci., bellum impeditum, arduum, cruentum T., impeditissima res publica S. fr. v zelo nevarnem položaju.

inmobiliario

crédito inmobiliario zemljiški kredit

interim¹ [íntərim] pridevnik
vmesen, začasen, interimen, intermističen

ekonomija interim balance sheet vmesna bilanca
ekonomija interim certificate interimen izkaz
interim credit interimen kredit

interímen interímski provisional; interim; temporary

interímni guverner temporary governor, pogovorno governor pro tem
interímni izkaz (kredit) interim certificate (credit)
interímna menica bill at interim, provisional bill of exchange
interímna vlada provisional government

investissement [-tismɑ̃] masculin, militaire obkolitev, obleganje; commerce investiranje, investicija, naložba denarja

crédit masculin d'investissement investicijski kredit
investissement de capital investiranje kapitala
investissement à court terme kratkoročna investicija

izkorístiti (-im) | izkoríščati (-am) perf., imperf.

1. esaurire, finire; utilizzare, spendere:
izkoristiti kredit esaurire il mutuo
izkoristiti dopust finire, fare le ferie

2. (napraviti, delati, da se kaj namensko izpolni) utilizzare, sfruttare, far buon uso:
izkoristiti čas sfruttare il tempo, fare buon uso del tempo
izkoristiti stroje sfruttare le macchine

3. (napraviti, da kaj prinese ugodnosti) approfittare, avvantaggiarsi:
izkoristiti ugodno priložnost approfittare dell'occasione favorevole

4. (izrabiti, izrabljati) sfruttare:
izkoristiti delovno silo sfruttare la manodopera
izkoristiti rudna bogastva sfruttare le risorse minerarie

jemáti to take

jemáti na pósodo to borrow
jemljem Vam čas I'm taking up your time
jemáti kaj za čisto (sveto) resnico to take something as (ali for) gospel truth
jemáti posojila to raise loans
jemáti na up, na kredit to take on credit
jemáti v poštev to take into consideration, to consider, to take into account, to allow for
jemáti za zlo (zameriti) to take amiss, to take the wrong way
ne jemljite mi tega za zlo! don't take that amiss!, don't take offence!
jemáti slovo to take leave
on vedno jemlje stvari preresno he takes everything much too seriously

komerciálen (-lna -o) adj.

1. commerciale:
komercialni direktor direttore commerciale
komercialni sektor settore commerciale
komercialna šola scuola commerciale

2. pren. (narejen tako, da se dobro prodaja) commerciale:
komercialna knjiga libro commerciale
komercialni film film commerciale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
komercialna banka banca commerciale
komercialna hitrost velocità commerciale
komercialni denar carta commerciale
komercialni kredit credito commerciale

kratkoroč|en [ó] (-na, -no) kurzfristig
kratkoročna zaposlitev die Zeitarbeit
kratkoročni kredit der Kurzkredit
kratkoročni spomin das Kurzzeitgedächtnis
kratkoročno kurzzeitig, auf kurze Sicht

kratkoróčen short; short-term

kratkoróčna menica shortdated bill
kratkoróčno posojilo short loan
kratkoróčen kredit shortterm credit
kratkoróčna vremenska napoved short-range weather forecast

kratkoróčen à court terme

kratkoročni kredit crédit moški spol à court terme
kratkoročno zdravljenje traitement moški spol (ali thérapeutique ženski spol) de courte durée

kratkoróčen (-čna -o) adj.

1. breve, di breve durata

2. ekon. a breve termine:
kratkoročni kredit credito a breve termine

kratkoróčen a corto plazo

kratkoročen kredit crédito m a corto plazo

kréda ž (lat. crêda) kreda: kreda u boji; pisati -om; ekspr. živjeti na -u živeti na kredit

kupíti acheter, acquérir, faire l'achat de

kupiti na debelo (na drobno) acheter en gros (au détail)
kupiti na kredit acheter à crédit
kupiti iz prve roke acheter de première main
kupiti poceni (drago) acheter bon marché (cher)
kupiti za gotovino (na obroke) acheter (au) comptant (à tempérament)
kupiti mačka v vreči (figurativno) acheter chat en poche