Franja

Pressemeute, die, ironisch krdelo novinarjev

Wolfsrudel, das, volčje krdelo

alfa samica stalna zveza
1. (vodja skupine živali) ▸ alfanőstény
Krdelo vodita alfa samica in samec. ▸ Az alfanőstény és az alfahím vezeti a falkát.

2. (dominantna ženska) ▸ alfanőstény
Med ženskama se vname peklenski spopad, saj hočeta obe pokazati, katera je alfa samica. ▸ A két nő között pokoli harc tör ki, mivel mindketten meg akarják mutatni, melyikük az alfanőstény.

cōnferciō -īre -fersī -fertum (cum in farcīre) (s)trpati, (s)tlačiti, (z)mašiti: conferciunt se apes lingentes Varr., ea conluvio … urbanos et agrestem confertum in arta tecta … angebat L., c. homines, nubes Lucr., myrrham in folles, taleas Plin. Večinoma adj. pt. pf. cōnfertus 3

1. natrpan, natlačen, nagneten, napolnjen, poln: ingenti turbā non virorum modo, sed etiam feminarum conferta … templa L., conferta moles T., in convivio … conferti cibo Ci.; pren.: otiosa vita plena et conferta voluptatibus Ci., liber c. voluptatibus Ci.

2. stisnjen, zgneten, zgoščen, gost: confertae naves, confertissima turba L.

3. occ. voj. v stisnjenih (strnjenih, gostih) vrstah, gosto zvrščen: agmen V., Sen. ph., acies confertissima C., confertissimi hostes S. najgostejše sovražno krdelo, cum Galli structis ante se scutis conferti starent L., quam maxime confertis equis Mauros invadunt S., numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., confertis turmis impetum facere C. s strnjenimi eskadroni; od tod adv. cōnfertim stisnjeno, strnjeno, na gosto, na tesno, v stisnjenih vrstah: qua … c. magis pugnabant L., non confertim …, sed alius alio quam maxime divorsi S.; v komp. cōnfertius: c. invadere, resistere Amm.

glomerō -āre -āvī -ātum (glomus)

1. v klobčič zviti, zmotati, narediti kaj okroglo, oblikovati kaj v kepo, v grudo: rudem primos lanam glomerabat in orbes O., terram (deus) ... magni speciem glomeravit in orbis O. je ustvaril kot veliko kroglo, favilla volat glomerataque corpus in unum densatur O., viscera sanguine ali frusta mero glomerata O. gosto zmešani, gosto zmešano, venae glomerantur CELS., glomerato pulvere LUCAN., glomeratae turbine nives SIL.; pesn.: glomerans (sc. se) annus CI. POËT. „navijajoče se leto“ = letni (ob)tek, (ob)tok, equitem docuere ... gressus glomerare superbos V. ponosno v diru jezditi; occ. (o jedeh) v cmoke oblikovati: offae ... glomerantur ex ficis et farre mixto VARR., puls manu glomerata FEST.

2. metaf. stisniti, zbrati, zgrniti, nagrmaditi, nakopičiti, zgostiti: semina vocis ... ore foras glomerata feruntur LUCR., glomerare manum (krdelo) bello (dat. = za vojno) V., agmina cervi pulverulenta fugā glomerant V. se zgrinjajo na begu, dum se glomerant V., foedam glomerant tempestatem nubes V. se kopičijo v grdo (hudo) nevihto, glomerat sub antro fumiferam noctem V.; med.: (apes) mixtae glomerantur in orbem V., ad terram ... quam multae glomerantur aves V., glomerantur Oreades, hostes V., iam legiones in testudinem glomerabantur T., corpus glomerari grandine O. da se zgošča v točo; metaf.: haec vetusta saeclis glomerata ... clades CI. POËT. nakopičena, glomerare simul fas et nefas PRUD. mešati. – Od tod adv. komp. glomerātius bolj nakopičeno, bolj jedrnato: densata gl. dicere AUS.

Haufen, der, (-s, -) kup, (Menge) gruča, množica, wilder Haufen krdelo, (Sternhaufen) kopica, von Bakterien: kepica, (Zellhaufen) skupek, kupček; in hellen/dichten Haufen trumoma; über den Haufen rennen prevrniti, podreti; über den Haufen werfen figurativ podreti, opustiti, pokopati; über den Haufen fahren podreti, povoziti; über den Haufen schießen/knallen na mestu ustreliti

jézdec (-a) m

1. cavaliere, cavallerizzo, cavalcatore:
krdelo jezdecev un drappello di cavalieri

2. (predmet, ki se na kaj pritrdi):
kartotečni jezdec cavaliere, cavalierino
strešni jezdec cavaliere, puntone
jezdec (na pisalnem stroju) tabulatore
voj. španski jezdec cavallo di Frisia
bibl. apokaliptični jezdeci i cavalieri dell'Apocalisse

krdélce (-a) n dem. od krdelo branco, drappello

levj|i [ê] (-a, -e) Löwen- (delež der Löwenanteil, pogum der Löwenmut, rep der Löwenschwanz, griva die Löwenmähne, kletka der Löwenzwinger, koža die Löwenhaut, moč die Löwenstärke, krdelo das Löwenrudel)
osel v levji koži der Esel in der Löwenhaut
levji brlog die Löwenhöhle
podati se v levji brlog sich in die Höhle des Löwen begeben

massa

A) f

1. gmota, množica:
massa cerebrale anat. možganska gmota

2. množica, mnoštvo:
commettere una massa di stupidaggini zagrešiti kup neumnosti

3. sociol. masa, množica, mnoštvo (tudi ekst.):
masse popolari delovne množice
mezzi di comunicazione di massa množična občila:
in massa množično, masovno, vsi skupaj
assolvere, condannare in massa oprostiti, obsoditi vse brez razlike
far massa gnesti se, zgrinjati se; večina; slabš. trop, krdelo:
una massa di delinquenti krdelo zločincev, zlikovcev

4. fiz. masa

5. elektr. masa:
collegare a massa spojiti z maso

6. glasba glasovi, instrumenti (skupaj):
massa orchestrale orkester, instrumenti
massa corale zbor, pevci

7. pravo masa:
massa ereditaria zapuščinska masa
massa dei creditori upniki
massa fallimentare stečajna masa

8. voj. koncentracija (vojaških sil na kakem področju)

B) agg. invar.
uomo massa sociol. človek iz množice, povprečen človek
grammo massa fiz. grammasa

mercenario najemen, delajoč za plačilo

manos mercenarias plačane moči
tropa mercenaria krdelo najemniških vojakov
mercenario m dninar; vojak najemnik; usmiljeni brat (redovnik)

novinar moški spol (-ja …) der Journalist, žargonsko: der Zeitungsmann
strokovni novinar der Wissenschaftsjournalist
zveza novinarjev der Journalistenverband
krdelo novinarjev za petami: die Pressemeute

statiō -ōnis, f (stāre)

1. mirno, trdno stanje = postavitev, ustop, stanje, drža, položaj (telesa), poza: in statione manere Lucr. nepremično stati, in statione manus et pugnae membra paravi O. v borilskem ustopu (položaju, „gardu“), solus immobilem stationis gradum retinens Val. Max. nepremično stoječ na svojem mestu, trdno držeč se svojega mesta, statio significat permansionem, sessio humilitatem Aug.; od tod (navidezno) mirno (mirujoče) stanje, mirovanje nebesnih teles: stationem facere Vitr., Plin. mirno stati.

2. pren. = ϑεματισμός kar je po šegi, navadi ustaljeno, določeno, sprejeto, postavljeno, postavno, pozitivno (naspr. natura naravno): is (sc. decor) perficitur statione Vitr.

3. meton.
a) (pre)bivališče, dom, domovanje, mesto, stan, stanišče: in arce Athenis statio mea nunc placet Ci. ep., alterna fratrem statione redemit O., Termine, … qua positus fueris in statione, mane O., sedes apibus statioque petenda V., statio gratissima mergis V.; occ. α) mesto, ki ga kdo zavzema v državi, državna (častna) služba, visoka stopnja, dostojanstvo, ugled, veljava, položaj, status: stationi paternae succedere Vell., laeta et prospera stationis istius Plin. iun., quod aliter evasurus … ad susceptam stationem non fuerit Suet., statio imperatoria Lamp., suscipere hanc stationem Fr. β) javni prostor, kjer se shajajo ljudje, da kramljajo, javno shajališče, javno postajališče: Dig. idr., plerique in stationibus sedent tempusque audiendis fabulis conterunt Plin. iun., stationes circumeo Plin. iun., quod tabernas tres de domo sua circa forum civitatibus ad stationem locasset Suet., omnes convictus, thermae, stationes Iuv. γ) shajališče ljudi, ki se hočejo poučiti o pravnih stvareh: quaesitum esse memini in plerisque Romae stationibus ius publice docentium aut respondentium Gell. δ) stationes municipiorum zbirališče municipljev, zbirališče prebivalcev municipijev: Plin. ε) stanovanje (bivališče) poslancev: Plin. ζ) sedež (center, središče) davčne (fiskalne) oblasti v provincah in davčna (fiskalna) oblast sama: Cod. I., Cod. Th. η) shajališče, zbirališče kristjanov: Tert. ϑ) staja, hlev: iumentorum Dig. ι) postaja, postajališče za ladje, „ladjestaja“, sidrišče, pristajališče, pristanišče, pristan, draga: Amm. idr., urbe, portu, statione prohiberentur Lentulus in Ci. ep., stationes litoraque omnia … classibus occupavit C., navem in statione habere ad ostium portus L., olim statio tutissima nautis V., statio male fida carinis V., tempestatem fugientibus statio pro portu est Vell.; pren.: fluctibus eiectum tuta statione recepi O. κ) pravo mesto, prava lega, pravi položaj: pone recompositas in statione comas O., permutatā rerum statione Petr.
b) kot voj. t.t. α) vojaku odkazano mesto ali stojišče ali položaj, stražišče, stražno mesto, stražarski položaj, (bojna, vojna) straža, predstraža: Cu., Amm. idr., cohors in statione, equites ex statione C., impetuque in eos facto, qui erant in statione pro castris collocati C., cohortes, quae in stationibus erant C. ki so bile (so stale) na straži, cohortes ex statione et praesidio emissae C. (statio et praesidium = varnostna straža), statio hostium, quae pro castris erat L., noctu diuque stationes et vigilias temptans S. fr. predstraže in straže, sine stationibus ac custodiis … sternuntur L., exploratum habeo non vigiliarum ordinem, non stationes iustas esse L. nočnih straž … dnevne straže, mos stationum vigiliarumque L. dnevnih in nočnih straž, constitit fuisse in eo exercitu veteranos, qui non stationem, non vigilias inissent T. ki še niso bili ne na večji ne na manjši straži, quae (sc. cohors) in Palatio stationem agebat T. ki je stala na straži na Palaciju (Palatinu), ki je stražila Palacij (Palatin), cum auxiliaribus et equitatu stationem agere pro vallo L. stražiti (o poveljniku), stationem in castris agebat Iulius Martialis tribunus T. tabor je imel pod stražo, tabor je stražil, in stationem succedere C. menjati (menjavati, zamenjevati) stražo, se ab statione movere L., stationem relinquere V. (v pozitivnem pomenu), stationem deserere Suet. (v negativnem pomenu =) zapustiti stražarsko mesto = pobegniti; meton. straža = stražni oddelek, stražarji (večinoma 1 kohorta pešcev in 1 krdelo (turma) konjenikov z nekaj lahko oboroženimi vojaki pred posameznimi vrati tabora): in frequentem stationem nostram S. fr., Samnites … ad stationem Romanam in porta segniter agentem vigilias perveniunt L., statio pro portis excubat L., stationes portis ali ante portas disponere L., ut stationes dispositas haberet C., custodias stationesque equitum vitabant C. pehotne straže in konjeniške predstraže, ut minus intentae in custodiam urbis diurnae stationes ac nocturnae vigiliae essent L., hi (sc. centuriones) vigiliis, stationibus, custodiis portarum se inserunt T. (vigiliae manjši stražni oddelki, stationes večji stražni oddelki, custodiae portarum stražarji pri taborskih vratih, vrsta večjih stražnih oddelkov), statione militum assumpta Suet. telesno stražo; metaf. stražišče, stražarski (stražni) prostor, stražarsko (stražno) mesto, straža: statione imperii relicta O., cetera (sc. lumina oči) … in statione manebant O. so stražile, so čuvale, so pazile, so bile budne, so bile budno na preži, manus terere in statione O., vetatque Pythagoras iniussu imperatoris, id est dei, de praesidio et statione vitae decedere Ci. zapustiti stražarsko mesto (stražišče) življenja = umreti, adice … sextam iam felicis huius principatus stationem T. šesto postajo = šesto leto, functo longissima statione mortali Vell., semperque paratis (sc. lacrimis) in statione sua Iuv. β) vojaško bivališče (stanišče), vojaški (stacionarni) tabor, garnizon, garnizija: stationes hibernae Amm. vojaško (pre)zimovališče.

tolp|a [ô] ženski spol (-e …) die Bande (morilska Mörderbande, roparska Räuberbande, tihotapska Schmugglerbande, pretepačev Schlägerbande, tatov/tatinska Diebesbande, zločinska Verbrecherbande); (krdelo) die Horde, die Rotte
član tolpe das Bandenmitglied

volčj|i (-a, -e) wölfisch, Wolfs- (šakal živalstvo, zoologija der Wolfsschakal, špic der Wolfsspitz, krdelo das Wolfsrudel)
volčje pravo (pravica pesti) das Faustrecht

vólčji de loup

volčja češnja (botanika) belladone ženski spol
volčji glad, volčja lakota faim ženski spol de loup
volčja jama, volčji brlog tanière ženski spol du loup
volčji kožuh peau ženski spol de loup
volčje krdelo bande ženski spol de loups
volčja past piège moški spol à loups
volčje žrelo (medicina) bec-de-lièvre moški spol

vólčji (-a -e) adj.

1. di, da lupo; di lupi; lupesco:
volčje krdelo branco di lupi

2. pren. crudele, spietato

3. pren. grande; da lupo:
volčja lakota fame da lupo

4. pren. cane, da lupi, fondo:
volčji mraz tempo da lupi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pejor. iti v volčji brlog andare nella tana, nel covo dei malviventi
bot. volčja češnja belladonna (Atropa belladonna)
bot. volčja jagoda uva di volpe (Paris quadrifolia)
lov. volčja jama trabocchetto per lupi
(orodje za vlamljanje) volčja noga piede di porco
vrtn. volčji bob lupino (Lupinus)
vet. volčji krempelj dito atrofizzato (della zampa posteriore canina)
med. volčje žrelo gola lupina, palatoschisi

vólčji de(l) lobo

volčja češnja (bot) belladona f
volčji glad, volčja lakota hambre f canina
volčja jama, brlog trampa f de lobos
volčji kožuh piel f de lobo
volčje krdelo manada f de lobos
volčja past cepo m para lobos
volčje žrelo (med) labio m leporino con fisura palatina

vólk zoologija wolf, pl wolves

morski vólk (riba) wolf fish, (star mornar) old sea-dog, (figurativno) old salt, an old weather-beaten tar; medicina (odrgnjena koža) gall, excoriation; (igrača, vrtavka) top
vólk v ovčji koži wolf in sheep's clothing
lovec na vólkove wolf hunter
krdelo vólkov wolf pack
lačen sem kot vólk I am ravenous
biti lačen kot vólk to be as hungry as a wolf
iti na lov na vólkove, loviti vólkove to go wolf hunting
nasititi vólka in ohraniti kozo (figurativno) to run with the hare and hunt with the hounds
ne more biti vólk sit in koza cela (figurativno) you can't have it both ways
ali vólk lahko spremeni svojo naravo? can the leopard change his spots?
z vólkovi je treba tuliti (figurativno) one must do in Rome as the Romans do

vólk (-a) m

1. zool. lupo (Canis lupus):
volk tuli, zavija il lupo ulula, urla
krdelo volkov branco di lupi
pren. bojevati se kot volk lottare selvaggiamente
pren. jesti kot volk mangiare voracemente
volk in volkulja il lupo e la lupa

2. pejor. belva

3. pejor. (pohlepen človek) uomo avido

4. (v predik. rabi)
biti volk na kaj essere avido, ingordo di qcs.

5. med. lupus

6. pog. kem. zeleni volk verderame

7. žarg. muz. stridore (di strumento ad arco):
volk na violini, na godalih stridore del violino, degli archi
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. narediti tako, da bo volk sit in koza cela salvare capra e cavoli
navt. morski volk lupo di mare
pren. volk v ovčji koži un lupo in veste d'agnello
zool. sinji morski volk (sinji som) squalo azzurro, verdesca (Carcharias glaucus)
zool. prerijski volk coyote (Canis latrans)
pren. mi o volku, volk iz gozda lupus in fabula
PREGOVORI:
kdor se z volkovi druži, mora z njimi tuliti chi va col lupo impara a ululare
volk dlako menja, a narave nikdar il lupo perde il pelo ma non il vizio
človek človeku volk homo homini lupus