Franja

Zadetki iskanja

  • hotéti vouloir, avoir la volonté de (ali l'intention de) , se proposer de, compter faire quelque chose ; (zahtevati) exiger, demander ; (želeti) désirer, avoir grande envie de

    rajši hoteti préférer, aimer mieux
    kaj hočemo? que faire?
    kakor hočete comme vous voulez (ali voudrez)
    hočeš nočeš bon gré mal gré, de gré ou de force, qu'on le veuille ou non
    nehote involontairement, sans le vouloir
    pravkar sem hotel oditi j'allais partir, j'étais sur le point de partir
    hoteti ven vouloir sortir
    kdor hoče, more vouloir c'est pouvoir
  • hotéti (hóčem) imperf. ➞ zahoteti

    1. volere; avere intenzione; aver voglia; desiderare:
    fant hoče biti samostojen il ragazzo vuole essere indipendente

    2. (v zvezi s 'kaj, nič')
    hoteti komu dobro, slabo volere il bene, il male di qcn.
    hoteti, ne hoteti komu kaj volere, non voler fare niente a qcn.

    3. (z nedoločnikom izraža nastopanje dejanja) stare per, stare + gerundio:
    odpravili smo se, ko je sonce že hotelo (zaiti) za goro partimmo che il sole stava per tramontare, stava tramontando

    4. pog. (v vprašalnem stavku z nedoločnikom izraža možnost, nezmožnost):
    ali čemo iti? vogliamo andare?
    ne vem, če ji čem sporočiti non so se dirglielo
    kako ti čem pomagati, če sam nič nimam? come posso aiutarti se io stesso non ho niente?

    5. (v medmetni rabi s 'kaj' izraža sprijaznjenje z danim dejstvom):
    ukaz je, kaj hočemo è un ordine, niente da fare, che ci possiamo fare
    kaj se hoče, star sem že sono vecchio, che ci posso fare

    6. (v prislovni rabi z oziralnim zaimkom, prislovom izraža neodločnost)
    naj stori, kakor hoče faccia come gli pare, gli aggrada
    naj stane, kar hoče costi quel che costi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    usoda je hotela, da destino volle che
    ta človek ve, kaj hoče è uno che sa cosa vuole
    pog. spodletelo nam je, kaj čemo zdaj ci è andata male, e adesso che si fa?
    o tem noče nič slišati non ne vuol sapere niente
    pren. noge ga niso hotele nositi non riusciva a camminare, le gambe non lo portavano
    pren. novica mu ni hotela v glavo non riusciva a capacitarsi
    ima denarja, kolikor hoče ha soldi a palate
    pren. če tu nismo varni, pa nič nočem qui siamo più che sicuri
    največji slepec je tisti, ki noče videti non c'è maggior cieco di chi non vuol vedere
    več človek ima, več hoče più uno ha e più vuole avere
    kdor noče zlepa, mora zgrda con le buone o con le cattive
    to je moj sorodnik ali, če hočeš (hočete), moj nečak questo è un mio parente, o meglio, o più precisamente, mio nipote
    to moraš napraviti, hočeš nočeš volente o nolente, devi farlo
    hočeš nočeš moraš o mangiare questa minestra o saltare questa finestra
    pren. hoteti z glavo skozi zid volere l'impossibile
    ni se mi hotelo govoriti non avevo (alcuna) voglia di parlare
    hotelo se ji je plesa in petja aveva voglia di ballare e cantare
  • hrček samostalnik
    1. (žival) ▸ hörcsög
    imeti hrčka ▸ hörcsöge van
    skrbeti za hrčka ▸ hörcsögről gondoskodik
    kletka za hrčka ▸ hörcsögketrec
    vrste hrčkov ▸ hörcsögfajták
    Povezane iztočnice: kitajski hrček, veliki hrček, zlati hrček

    2. (kdor po nepotrebnem kopiči stvari) ▸ hörcsög
    Prepričana sem, da vsak od nas pozna kakšnega hrčka, ki nikoli ničesar ne vrže stran. ▸ Biztos vagyok benne, hogy mindnyájan ismerünk egy hörcsögöt, aki soha semmit nem dob ki.
    Municijo je vojska zbirala tako pridno kot kak hrček. ▸ A hadsereg a muníciót olyan szorgalmaan gyűjtögette, mint a hörcsögök.

    3. neformalno, lahko izraža negativen odnos, zlasti v športnem kontekstu (o Hrvatih) neformalnohörcsög [horvát]
    Trener je po moje krivec za povprečne predstave Hrvaške, ki zagotovo zmore več. Upam, da je poraz danes hrčke streznil in bodo v bodoče pokazali boljšo igro. ▸ Véleményem szerint az edző a hibás Horvátország átlagos teljesítményéért, amely minden bizonnyal többre képes. Remélem, hogy a vereség ma kijózanította a hörcsögöket, és a jövőben jobb játékot fognak mutatni.
    V vaterpolu so hrčki svetovni prvaki. ▸ Vízilabdában a hörcsögök világelsők.
  • imenit|en (-na, -no) vornehm
    kdor se dela imenitnega der Vornehmtuer
  • iméti (-ám)

    A) imperf.

    1. avere, possedere:
    imeti avtomobil, hišo avere la macchina, la casa
    imeti enake pravice avere gli stessi diritti
    imeti veselo novico za koga avere buone nuove per qcn.
    knjiga ima tristo strani il libro ha trecento pagine
    imeti smisel za humor avere il senso dell'umorismo
    ne imeti ponosa non avere orgoglio
    ladja ima 50.000 ton nosilnosti la nave ha una stazza di 50.000 tonnellate

    2. (z 'za' izraža omejitev značilnosti na stališče osebka) ritenere, stimare:
    imeti koga za poštenjaka ritenere uno onesto
    imeti trditev za resnično ritenere l'affermazione verosimile

    3.
    a) (z 'za' izraža, da je kaj predmet dejavnosti, ki jo določa samostalnik) essere, servire (per):
    ribe imamo za večerjo il pesce è per la cena
    to vrv imam za obešanje perila questa corda mi serve per asciugare la biancheria
    b) (izraža, da je osebek s kom v kakem odnosu) essere:
    koga ima za moža? chi è suo marito?

    4. (izraža dejanje, kot ga določa samostalnik) avere:
    imeti izpit, predavanje, sejo avere l'esame, la lezione, la seduta
    imeti pri čem pomembno vlogo avere un ruolo importante in qcs.

    5. (izraža obstajanje česa pri osebku, kar omogoča dejanje, kot ga določa nedoločnik) avere:
    nima kaj jesti non ha niente da mangiare
    ta pa ima s čim plačati costui sì che ha con che pagare, ha un sacco di soldi

    6. (izraža navzočnost v prostoru in času) avere, esserci:
    že teden dni imamo dež sono dieci giorni che piove
    za to bolezen še nimamo zdravil per questa malattia non c'è ancora medicina

    7. pog. (gojiti, rediti) coltivare, allevare:
    v Savinjski dolini imajo hmelj nella valle della Savinja coltivano il luppolo
    pri sosedovih imajo čebele il vicino alleva le api

    8. imeti rad (ljubiti) amare, preferire:
    rastline imajo rade sončno lego le piante amano il sole
    rad ima pivo gli piace la birra
    rajši imam planine kot morje al mare preferisco la montagna

    9. pog. (morati) avere da, dovere:
    komu se imam zahvaliti za pomoč? chi ho da ringraziare dell'aiuto?

    10. (navadno v 3. os. ednine; mikati, želeti) aver voglia, venire voglia, essere tentato:
    ima me, da bi ga udaril mi viene voglia di pestarlo

    11. (izraža razočaranje, privoščljivost):
    dolgo smo odlašali, zdaj pa imamo abbiamo esitato a lungo e adesso stiamo freschi
    dolgo je nagajal, zdaj pa ima non ha fatto che dar fastidio, ben gli sta, ha quel che si merita
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    ne imeti besede o čem non trovar parole a proposito di
    ne imeti lepe besede za koga non trovare una parola gentile per
    pren. ne imeti dna essere terribilmente ingordo
    pren. ne imeti ne glave ne repa non avere né capo né coda
    pren. ne imeti pojma o čem non avere la minima idea di qcs.
    pren. ne imeti srca essere spietato, senza cuore
    besedo ima gospod XY la parola è al signor XY
    dovtip ima že brado la barzelletta è stravecchia
    šport. igralec je imel dober dan il giocatore era in forma; gled. l'attore era in vena
    imeti dobro, trdo glavo essere di testa buona, avere la testa dura
    imeti glas parlare ad alta voce; pren. avere un'ugola d'oro
    (jo) že imam! eureka!
    imeti debelo kožo avere la pelle dura
    pren. imeti pri ljudeh kredit godere di molto credito presso la gente
    pren. imeti dober nos avere buon naso
    imeti oči za kaj avere gli occhi per
    pren. le kje imaš oči? dove hai gli occhi?
    imej pamet! sale in zucca!
    imeti ljudi pod seboj avere gente alle proprie dipendenze
    evf. imeti dolge prste avere le mani lunghe
    pren. imeti srce le za nekoga amare soltanto uno
    pren. imeti sušo v žepu essere al verde, senza il becco di un quattrino
    evf. imeti vetrove avere i venti
    pren. imeti zveze avere buone entrature (presso), avere amicizie altolocate
    imeti kaj proti komu avercela con qcn.
    pren. ne imeti niti za sol essere povero in canna
    pren. imeti kaj na duši voler dire, confidare
    evf. imeti že dušo na jeziku essere al lumicino
    pren. imeti jih na hrbtu averne (di anni) sul groppone
    pren. imeti koga na očeh tenere d'occhio qcn.
    pren. pog. imeti koga na vajetih tenere le briglie a qcn.
    pren. pog. imeti na vratu otroke mantenere i figli
    pren. imeti koga v časti, v velikih časteh tenere qcn. in grande onore, avere per qcn. grande stima
    pren. imeti koga v želodcu tenere qcn. sul gobbo
    imeti kaj med seboj litigare; amoreggiare, avere una relazione
    pren. imeti roko nad kom proteggere, difendere qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere, sapere qcs. a menadito
    žarg. med. imeti bolnika pod kisikom somministrare ossigeno a un malato
    imeti veliko pod palcem avere denari a palate, essere ricco sfondato
    imeti jih za ušesi essere uno sbarazzino (bambino); essere un furbo matricolato, di tre cotte
    imeti česa, koga zadosti averne di qcs., di qcn. fin sopra i capelli
    pren. imeti povsod oči osservare, registrare, vedere tutto
    imeti prav, ne imeti prav aver ragione, aver torto
    pren. pog. ima v glavi en kolešček premalo gli manca una, qualche rotella
    žarg. imeti prosto non lavorare, non aver scuola
    PREGOVORI:
    kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima tra due litiganti il terzo gode
    palica ima dva konca chi mal fa, male aspetti
    kdor nima v glavi, ima v petah chi non ha testa abbia gambe
    čim več ima, več hoče chi più ha, più vuole; l'appetito vien mangiando

    B) tr. (postati oče, mati; skotiti, povreči) avere, partorire; figliare:
    prejšnji mesec je imela otroka il mese scorso ha avuto un bambino
    svinja je imela deset prašičev la scrofa ha figliato dieci porcellini

    C) iméti se (imám se) imperf. refl. pog. stare, sentirsi:
    imeti se dobro, slabo stare bene, male
    dobro se imej, imejte stammi bene, statemi bene
  • intervjúvati to interview

    kdor intervjuva interviewer
  • intravenski narkoman stalna zveza
    (kdor si drogo vbrizgava v veno) ▸ intravénás droghasználó
    Sopomenke: intravenski uživalec drog
  • intravenski uživalec drog stalna zveza
    (kdor si drogo vbrizgava v veno) ▸ intravénás kábítószer-élvező
    Sopomenke: intravenski narkoman
  • invalidni samostalnik
    pogosto v množini (kdor je dolgotrajno telesno ali umsko oviran) ▸ fogyatékkal élő, fogyatékos
    Vse bolj pomembni so tudi programi nudenja pomoči na domu starim, bolnim in invalidnim. ▸ Az idősek, a betegek és a fogyatékkal élők számára otthoni segítségnyújtást biztosító programok is egyre fontosabbak.
  • iskáti chercher, rechercher, faire des recherches, détecter

    iskati besede chercher ses mots
    kaj iščeš tu? que viens-tu faire ici?
    nimam tu ničesar iskati je n'ai rien à y faire
    začeti iskati, iti iskat se mettre en quête de, aller à la recherche de
    kdor išče, najde cherchez et vous trouverez
  • iskáti (íščem)

    A) imperf. ➞ poiskati

    1. cercare:
    kdor išče, najde chi cerca trova
    če bi me kdo iskal (povpraševal po meni), povejte, da se kmalu vrnem se qualcuno chiedesse di me, ditegli che torno presto

    2. (s širokim pomenskim obsegom) cercare:
    iskati delo cercare lavoro
    iskati stanovanje cercare alloggio
    iskati gobe cercare funghi
    iskati izhod iz težavnega položaja cercare una via d'uscita da situazione difficile
    iskati primerno besedo cercare la parola adatta, giusta
    iskati pobegle zapornike cercare, cacciare i detenuti evasi
    iskati v slovarju cercare nel dizionario

    3. (navadno z glagolskim samostalnikom) cercare:
    iskati pomoč, sočutje cercare aiuto, compassione

    4. iti, hoditi iskat andare a prendere:
    šel je iskat kruha è andato a prendere del pane
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. iskati dlako v jajcu cercare il pelo nell'uovo
    tu nimaš kaj iskati! vattene!, e levati dai piedi!
    iskati koristi cercare il proprio tornaconto
    sreča te išče non lasciarti sfuggire l'occasione
    človek, da ga je treba iskati z lučjo (pri belem dnevu) uno così non lo trovi manco a cercarlo col lanternino
    kar je iskal, to je dobil se l'è meritata
    iskati prepir (siliti v težave) cercare rogne
    iskati pozabo v pijači stordirsi col bere

    B) iskáti se (íščem se) imperf. refl. pren. cercarsi, cercare se stesso
  • iskáti buscar ; (mine) detectar ; (lovstvo) rastrear

    kdor išče, najde quien busca, halla
    iskati dogodivščine (službo) buscar aventuras (un empleo ali un puesto)
    iskati nasveta pedir consejo a alg, consultar a alg
    iskati prepir fam buscar camorra (ali bronca) a alg
    tu nimate kaj iskati nada tiene usted que buscar aquí
  • izbírati (-am) | izbráti (-bêrem) imperf., perf. scegliere, fare la cernita; selezionare; mondare:
    izbirati blago za obleko scegliere la stoffa per il vestito
    izbirati riž mondare il riso
    pošta izbirati telefonsko številko selezionare il numero telefonico
    pren. ne izbirati sredstev za dosego cilja servirsi di tutti i mezzi pur di raggiungere lo scopo
    PREGOVORI:
    kdor dolgo izbira, izbirek dobi chi troppo vuole, nulla stringe
  • izgnanec samostalnik
    (kdor prisilno biva v tujini) ▸ száműzött, kiutasított
    politični izgnanec ▸ politikai száműzött
    povojni izgnanci ▸ háború után kiutasítottak, háború utáni száműzöttek
    vrnitev izgnancev ▸ száműzöttek visszatérése
    vloga za priznanje statusa izgnanca ▸ kiutasított státusz elismerése iránti kérelem, száműzött státusz elismerése iránti kérelem
    Društvo izgnancev Slovenije se letos intenzivno pripravlja na proslavo ob 60-letnici vrnitve izgnancev v domovino. ▸ A Szlovéniai Száműzöttek Egyesülete idén intenzíven készül a száműzöttek hazatérésének 60. évfordulója alkalmából tartandó ünnepségre.
    Povezane iztočnice: prostovoljni izgnanec
  • izseljenec samostalnik
    (kdor se izseli v tujino) ▸ kivándorló
    slovenski izseljenci ▸ szlovén kivándorlók
    potomci izseljencev ▸ kivándorlók leszármazottai
    srečanje izseljencev ▸ kivándorlók találkozója
    izseljenci po svetu ▸ kivándorlók a világban
    izseljenci v Argentini ▸ Argentínában élő kivándorló
    izseljenci v Avstraliji ▸ Ausztráliában élő kivándorló
    povojni izseljenci ▸ háború utáni kivándorlók
    val izseljencev ▸ kivándorlók hulláma
    obiskati izseljence ▸ kivándorlókat meglátogat
    politični izseljenci ▸ politikai kivándorlók
    ekonomski izseljenci ▸ gazdasági kivándorlók
    Irska je dosegla hitro gospodarsko rast zlasti s kapitalom irskih izseljencev v ZDA. ▸ Írország gyors gazdasági növekedést ért el, ami nagyrészt az Egyesült Államokban élő ír kivándorlók tőkéjének köszönhető.
    Sopomenke: emigrant
  • jáma pit; cave; cavern; grotto; (brlog) den; (gròb) grave

    Postojnska jáma the Postojna caves
    jáma za smeti, odpadke refuse pit
    zlata jáma gold mine, treasure-house
    vodna (suha, snežna, ledena, turistična) jáma active (inactive, freezing, ice, commercial ali show) cave
    raziskovanje jám cave research, speleology
    kdor drugim jámo koplje, sam vanjo pade he who digs a pit for others, often falls in himself; curses like chickens come home to roost
    kopati jámo komu to dig a pit for someone
    sam sebi jámo kopati (figurativno) to be hoist with one's own petard, to make a rod for one's own back
  • jáma fosse ženski spol , trou moški spol , creux moški spol , caverne ženski spol , grotte ženski spol , puits moški spol de mine

    gnojna jama fosse à fumier
    kapniška jama grotte de stalactites et de stalagmites
    levja jama fosse aux lions
    peščena jama carrière ženski spol de gravier(s), gravière ženski spol
    razbojniška jama repaire moški spol de brigands, coupe-gorge moški spol
    zlata jama mine ženski spol
    kopati jamo creuser une fosse
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade tel est pris qui croyait prendre
  • jáma (-e) f

    1. fossa, buca:
    cesta je polna jam la strada è piena di buche

    2. grotta, caverna:
    kraška, podzemeljska jama grotta carsica, ipogea
    geogr. Postojnska jama grotta di Postumia

    3. (obzidan prostor v tleh za zbiranje česa) fossa, pozzo:
    apnena jama calcinaio
    gnojnična, greznična jama fossa biologica, pozzo nero
    kompostna jama fossa per la composta
    lužilna jama vasca di lisciviatura
    parilna jama vasca di vaporizzazione
    sušilna jama vasca di essicazione

    4. (prostor, kjer se kaj koplje, pridobiva) cava, pozzo, miniera:
    gramozna, peščena, šotna jama cava di ghiaia, di sabbia, di torba
    jama za sneg neviera

    5. (grob) fossa, tomba:
    izkopati jamo scavare la tomba
    spustiti krsto v jamo calare la bara nella tomba

    6. pren. (bivališče, zbirališče) covo:
    jama razbojnikov covo di malviventi, di briganti
    jama hudodelstev focolaio del crimine

    7. lov. tana (del tasso, della volpe)
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    evf. pomagati komu v jamo mandare qcn. all'altro mondo
    grad. gradbena jama scavo di fondazione
    ledena jama caverna ghiacciata
    livna jama forma (fossa) da fonderia
    avt. revizijska, servisna jama fossa di riparazione
    suha jama caverna asciutta
    vodna jama caverna con corsi d'acqua
    volčja jama trappola per lupi
    PREGOVORI:
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade chi scava la fossa agli altri ci casca egli stesso
    če slepec slepca vodi, oba v jamo padeta se un cieco guida l'altro, tutt'e due cascano nella fossa
    pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne ubriaco ravveduto, ubriaco morto
  • jáma fosa f ; hoyo m ; caverna f ; cueva f ; gruta f

    Postojnska jama gruta de Postojna
    jama s kapniki cueva f de estalactitas
    jama min mina f
    gnojna jama estercolero m, muladar m
    peljati se v jamo (min) bajar a la mina
    razbojniška jama cueva f de ladrones, ladronera f
    levja jama leonera f
    zlata jama (fig) filón m; mina f
    kopati jamo cavar una fosa
    kdor drugim jamo koplje, sam vanjo pade quien fosa cava, en ella caerá; quien siembra cizaña más tarde le araña
    to je zlata jama es una viña
  • javno mnenje srednji spol öfentliche Meinung
    raziskava javnega mnenja die Meinungsumfrage
    raziskovalec javnega mnenja der Meinungsforscher
    raziskovanje javnega mnenja die Meinungsforschung
    institut za raziskovanje javnega mnenja das Meinungsforschungsinstitut
    oblikovanje javnega mnenja der [Meinungsbildungsprozeß] Meinungsbildungsprozess, nedovoljeno: die Meinungsmache
    kdor z nedovoljenimi sredstvi vpliva na javno mnenje der Meinungsmacher
    ki soustvarja javno mnenje meinungsbildend