Franja

kdaj³ prislov - časovno (enkrat) irgendwann
kdaj pa kdaj wann und dann, dann und wann, ab und zu
spet kdaj wieder einmal
že kdaj schon einmal
(že) sploh kdaj je, jemals
bolj kot sploh kdaj mehr denn je
omejujoče: kakor kdaj je nachdem
kdaj že! schon längst!

kdo² [ó] (koga, komu …) nedoločno: wer, jemand, einer, irgendwer
je kdo tu? ist jemand da?
|
figurativno kakor kdo je nachdem
figurativno imeti česa: kot le kdo in Hülle und Fülle, übermäßig viel
| ➞ → kdove-

kdó (kóga) pron.

1. (izraža vprašanje po neznani osebi) chi:
kdo je to napisal? chi ha scritto questo?
s kom se pogovarjaš? con chi parli?
kdo je kdo? chi è?

2. (v retoričnem vprašanju) chi:
kdo bi si bil kaj takega mislil? chi l'avrebbe pensato?!

3. (izraža poljubno osebo) uno, qualcuno:
naj stopi kdo po zdravnika qualcuno chiami il medico
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dela ima kot le kdo ha moltissimo lavoro
naj reče kdo kar hoče, rad jo pa le ima (poudarja trditev) la gente dica quel che vuole, certo è che le vuol bene
delavci so bili oblečeni kakor kdo gli operai erano vestiti ognuno a modo suo
pren. za koga me pa imaš? per chi mi prendi?
pog. denar dobiva od ne vem koga i soldi glieli passa non so chi
kdo vse je že bil tam c'erano tanti, ma proprio tanti
PREGOVORI:
povej mi, s kom hodiš, pa ti povem, kdo si dimmi con chi vai e ti dirò chi sei

klín (-a) m

1. cuneo, bietta, zeppa:
pren. suh kakor klin magro come un chiodo, uno stecco
sadilni klin foraterra, foratoio, cavicchio

2. (lesen predmet za obešanje) chiodo, gancio (di legno)

3. alp. chiodo da roccia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
novico s klina sneti inventare di sana pianta
leteti v klinu volare in formazione a cuneo
pren. obesiti kaj na klin appendere al chiodo
PREGOVORI:
klin se s klinom izbija chiodo scaccia chiodo

kméčki (-a -o) adj. contadino, contadinesco, rurale; di campagna, delle campagne, rustico:
kmečko prebivalstvo popolazione contadina, delle campagne
biti kmečkega rodu essere di origine contadina
kmečka hiša casa contadina, rustica
kmečka jed piatto contadino
pren. braniti se česa kakor kmečka nevesta rifiutare ostinatamente qcs., rifiutare per imbarazzo
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
zool. kmečka lastovka rondine (Hirundo rustica)
bot. kmečki tobak nicoziana (Nicotiana rustica)
hist. kmečki upori rivolte contadine

ko⁴

1.
več/bolj/manj/dražji ko …, bolj ipd. (čim …, tem …) je mehr/weniger/teurer … desto/umso mehr usw.

2.
ko da (je) (kakor/kot da bi bilo) wie (ko da ga je kača pičila wie von der Tarantel gestochen)

3. v primerjavah: ➞ → kakor, ➞ → kot, ➞ → prejkoslej, ➞ → slejkoprej

ko konj. (v odvisnih stavkih)

1. (v časovnih stavkih za izražanje)
a) (sočasnosti) quando:
ko se je prebudil, je stalo sonce že visoko quando si svegliò il sole era già alto
b) (predhodnosti) (non) appena:
brž ko prideš domov, mi piši non appena sei a casa scrivimi
c) prej ko (zadobnosti) prima che, prima di:
za novico sem zvedel, še prej ko sem se vrnil ho saputo la notizia prima di tornare
č) medtem ko (za poudarjanje nasprotja med dejanjem nadrednega in odvisnega stavka) mentre, invece:
lani je imela industrija precej težav, medtem ko je letos položaj precej boljši l'anno scorso l'industria si trovava in difficoltà, mentre quest'anno la situazione è notevolmente migliorata

2. (v vzročnih odvisnikih) quando, dato che, visto che, dal momento che:
kaj bi tajil, ko pa je res perché insisti nel negare, quando è vero

3. knjiž. (v pogojnih stavkih s pogojnim naklonom; če) se:
ko bi se fant malo učil, bi bil zdelal se il ragazzo avesse studiato un po', avrebbe passato la classe
(za izražanje želje ali omiljenega ukaza) kaj ko bi poslali po zdravnika? e se mandassimo per il medico?

4. knjiž. (v dopustnih odvisnikih; čeprav) benché, quantunque, sebbene; anche se:
ko bi tudi imel, tebi ne bi dal anche se avessi, a te non darei

5. knjiž. ko da, kot da, kakor da (v primerjalnih odvisnikih) come se:
odskočil je, ko da bi ga kača pičila fece un salto, come se l'avesse morso una serpe

6. (v primerjalnih odvisnikih za izražanje sorazmernosti) più... più, più... meno:
bolj ko vpije, manj ga poslušajo più lui sbraita e meno gli danno ascolto
dalj ko je bral, bolj ga je povest zanimala più leggeva e più il racconto lo avvinceva

kócka dado m ; geom cubo m , hexaedro m regular

kocka na blagu cuadro m
kocka za juho cubito m
sladkor v kockah azúcar m cuadradillo
kocka je padla (fig) la suerte está echada
kakor pade kocka (fig) conforme diere el dado
vse na kocko staviti (fig) echar toda la carne en el asador

kóli členek (z oziralnimi zaimki, prislovi, vezniki za poudarjanje posplošenosti)

1. kakor koli (kakorkoli) comunque

2. kdor koli (kdorkoli) chiunque

3. kamor koli (kamorkoli) dovunque

4. kjer koli (kjerkoli) dovunque

kóst (-í) f

1. anat. osso (f pl. ossa, m pl. ossi):
človeške kosti ossa (umane)
živalske kosti ossi (animali)
kratke, podolgovate, sploščene kosti ossa corte, lunghe, piatte
prelom kosti frattura di un osso
pes gloda kost il cane rode un osso
pren. prežati na vsako besedo kakor pes na kost vagliare attentamente ogni parola
pren. biti sama kost in koža essere tutto pelle e ossa, magro come la quaresima
pren. pognati komu strah v kosti mettere paura a qcn.
pren. mraz, ki gre do kosti un freddo cane
pren. obirati koga do golih kosti tagliare i panni addosso a qcn.
pren. preštevati komu kosti rompere le ossa a qcn.

2. bot. (koščica sadu) nocciolo

3. (pl. pren. ossa)
vse kosti ga bolijo gli dolgono tutte le ossa
tu ležijo kosti padlih borcev qui giacciono le ossa dei caduti
kost (suhec) uomo scheletrito
anat. bedrna kost (stegnenica) femore
vet. divja, mrtva kost ganglio
anat. kost sramnica pube
med. fisura kosti fessura dell'osso
anat. gobasta zgradba kosti struttura spugnosa dell'osso
križna kost (križnica) osso sacro
obl. vzorec ribja kost disegno a spina di pesce

4.
ribja kost lisca, spina di pesce
sipina kost osso di seppia

5. zool. (material) osso:
ribja kost osso di balena
slonova kost avorio

kòš (-a) m

1. gerla:
agr. gnojni koš carro del letame
pren. star. reven kakor Lahov koš povero in canna

2. cesta, cesto; canestro, paniere:
koš za papir cestino (della carta straccia)

3. (pletena posteljica za dojenčka) cestino

4. anat.
prsni koš cassa, gabbia toracica

5. šport. canestro, cesto:
metati, streljati na koš tirare a canestro
zadeti koš realizzare, fare un canestro, andare a canestro

6. navt. (jamborni koš) coffa

7. žarg. mont.
dvigalni koš gabbia (di estrazione)

8. (velika količina) mucchio; palata:
na koše a mucchi, a palate
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. dati koga v koš mettere qcn. nel sacco
metati vse v en, v isti koš fare d'ogni erba un fascio
ne soditi v isti koš non essere uguali
romati v koš essere cestinato
agr. koš (pri stiskalnici) tino (della pressa)
čeb. koš (pleten čebelji panj) arnia intrecciata
zool. koš (ogrodje glavoprsja rakov) gabbia toracica (dei gamberi)
gozd. drevesni koš chioma (dell'albero)
avt. prekucni koš cassone ribaltabile
teh. sesalni koš succhieruola

kot³

1. (enako kot) wie (bel kot sneg weiß wie Schnee), (kot kak, kot bi bil) wie ein (močan kot medved stark wie ein Bär, obnaša se kot (kak) pesnik er tritt wie ein Dichter auf)
kot sledi (takole) wie folgt, [folgendermaßen] folgendermaßen
kot že ime pove/kot pove že ime wie schon der Name sagt

2.
tako … kot so … wie
prav tako …, kot ebenso …, wie (tako razcapan kot on so/ebenso zerlumpt wie er)
tako kot (in tudi) wie, sowie
prav tako ne, kot [sowenig] so wenig/[ebensowenig] ebenso wenig, wie
toliko … kot [soviel] so viel … wie/als
prav toliko … kot [ebensoviel] ebenso viel … wie (toliko denarja kot njena sestra [soviel] so viel/[ebensoviel] ebenso viel Geld wie ihre Schwester)
toliko kot [soviel] so viel wie ein (ta odgovor je bil toliko kot privolitev diese Antwort war [soviel] so viel wie eine Zusage)

3. (drugače kot) als (starejši kot Peter älter als Peter, bolj iz sočutja kot iz ljubezni mehr aus Mitleid als aus Liebe, rajši umreti kot biti nesvoboden lieber sterben als unfrei sein)
vse prej kot alles andere als
drugače, kot sem si zamislil anders als ich es mir gedacht habe

4.
kot kdaj prej denn je zuvor
kot sploh kdaj denn je

5.
kot da bi/kot da bi bil (kakor da bi) als ob s konjunktivom (zdelo se mi je, kot da bi bil čakal že ure in ure mir kam es vor, als ob ich schon Stunden über Stunden gewartet hätte)

6.
tako … kot (tudi) … sowohl … als (auch) …

7. po rojstvu, poklicu ipd.: als (Peter kot zdravnik/njen mož/rojen Dunajčan Peter als Arzt/ihr Mann/ein geborener Wiener)

8.
kot le kaj unglaublich (spreten, kot le kaj unglaublich geschickt)
kot le kdo wie kaum jemand
kot le kje wie kaum woanders

9.
bel kot … -weiß (lilija lilienweiß)
črn kot … -schwarz (oglje kohlschwarz)
težak kot … -schwer (kamen steinschwer)
trd kot … -hart (kamen steinhart, knochenhart)
visok kot … -hoch (drevo baumhoch) ➞ → bel, črn, visok, velik, težak, trd, neumen …

kováški (-a -o) adj. obrt. di, del, da fabbro:
kovaški meh mantice del fabbro
kovaška klada matrice da fucinare
kovaške klešče tenaglie da fabbro
kovaško ognjišče focolare (del fabbro), fucina
kovaška stiskalnica fucinatrice
kovaška torba ferriera
kovaško kladivo maglio; mazza
kovaško stiskalo presella
pren. sopsti kakor kovaški meh sbuffare, soffiare come un mantice

krájcar (-ja) m

1. centesimo (di fiorino austriaco)

2. ekst. denaro, quattrino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ne imeti niti krajcarja non avere il becco d'un quattrino
gledati na vsak krajcar essere parsimonioso; essere avaro, spilorcio
biti si podobna kakor krajcar krajcarju somigliarsi come due gocce d'acqua

Krístus (-a) m

1. rel. Cristo:
Jezus Kristus Gesù Cristo
(pri štetju let) pred Kristusom, po Kristusu avanti, dopo Cristo
pren. biti kakor Kristus essere come un cristo, essere un povero cristo

2. um. Cristo:
Giottov Kristus Cristo giottesco

3. inter. (za izražanje začudenja, strahu) Gesù!; Gesù mio!; santo cielo!

kúpiti (-im) | kupováti (-újem) perf., imperf.

1. comprare, acquistare:
kupiti avto, hišo comprare l'automobile, la casa
kupiti za smešno ceno, po nizki ceni comprare a prezzo irrisorio, a buon prezzo
kupiti za drag denar, po visoki ceni comprare caro, a caro prezzo
kaj kupiti iz druge roke comprare qcs. di seconda mano

2. (podkupiti, podkupovati) comprare, corrompere:
sodnik se ni dal kupiti il giudice non si lasciò corrompere

3. igre comprare (una carta):
evf. pri sosedovih bodo kupili la vicina sta per partorire
pren. kupiti mačka v žaklju comprare la gatta nel sacco
pren. kakor sem kupil, tako prodam come l'ho comprata così la vendo

kúžek (-žka) m dem. od kuža cagnolino:
pren. držati se kakor polit kužek essere come un pulcino bagnato

lánski de l'an dernier, de l'année passée

zate se briga kakor za lanski sneg il se moque de toi comme de l'an quarante

lév zoologija lion moški spol (tudi figurativno) , (astronomija) Lion moški spol

krilati lev griffon moški spol
morski lev lion marin (ali de mer), otarie ženski spol
boriti se kakor lev se battre comme un lion
krotilec levov dompteur moški spol de lions
lov na leve chasse ženski spol aux lions

lež|ati¹ (-im)

1. liegen (tudi geografija), -liegen (mirno [stilliegen] stillliegen, okoli herumliegen, vsevprek [durcheinanderliegen] durcheinander liegen, na aufliegen auf)
(še) naprej ležati (ne vstati) [liegenbleiben] liegen bleiben
pustiti ležati liegen lassen
pri kvartanju: kar leži, leži was liegt, liegt
mehko ležati weich liegen (tudi figurativno)

2.
ležati bolan krank liegen, das Bett hüten, v bolnišnici: im Krankenhaus liegen

3. v skladišču: lagern

4. vozilo na cesti: (gute) Bodenhaftung haben

5.
figurativno ležati na duši auf der Seele lasten/liegen
ležati na srcu komu: auf dem Herzen haben (X hat … auf dem Herzen)
ležati na jeziku auf der Zunge liegen (leži mi na jeziku es liegt mir auf der Zunge)
kakor si boš postlal, tako boš ležal wie man sich bettet, so liegt man