Franja

bēluīlis -e (bēlua) živalski, kakor žival: Iul. Val.

bēstiālis -e (bēstia)

1. živalski, zverski: villi Prud., animae Aug., saevitia Ambr.

2. divji kakor zver, zverinski: Eccl., mens Aug., natio Sid.; adv. bēstiāliter: Aug.

bȉr neskl. (t. bir)
1. en, eden: kad dođe Turčin na vrata od raja, udari bir rijeka slatka mlijeka
2. dober, najboljši: biser-ljube, bir-djevojke prelepe žene in najlepša, prva dekleta
3. čim, kakor hitro: bir ja dođem do Budima grada, sakupiću kitu i svatove

brotherlike [brʌ́ðəlaik] pridevnik
kakor brat, bratsko

brotherly [brʌ́ðəli]

1. pridevnik
bratski

2. prislov
bratsko, kakor brat

caccabātus 3 (caccabus) črn kakor ponev = počrnel, sajast, umazan; pren.: Paul. Nol.

caecūtiō (caecūttiō) -īre (iz caecus kakor balbūtiō iz balbus) kakor slep biti, slabo videti, slaboviden biti: Ap., oculi mihi caecuttiunt Varr. ap. Non., caecutiens Maeonius (= Homerus) M.

caveātus 3 (cavea)

1. kakor v kletko zaprt: Plin.

2. stopničasto (kakor gledališki sedeži) zgrajen: urbes Plin.

cēreolus 3 (demin. cēreus) rumenkast kakor vosek: pruna Col. poet.; subst. cēreolus -ī, m voščena svečica: Hier., Isid.

cēreus 3 (cēra)

1. voščen, iz voska: nihil cereum Ci., castra ali regna V. tabor, kraljestvo čebel, celice, panj, effigies, imago H., simulacra O., ficto in peius vultu proponi cereus H. kot voščeno doprsje, campus Tit. fr. voščena pisalna deščica; subst. cēreus -ī, m voščena sveča, voščenica (popolnoma cereus funalis): Pl., Val. Max., Sen. ph., Mart. idr., ad statuas tus, cerei Ci., delectabatur cereo funali (v novejših izdajah crebro funali) Ci. (De senectute 13, 44).

2. pren.
a) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: pruna V., color Plin., poma Mart.; occ. bel kakor vosek: cerea Telephi bracchia H., ali od rumene tolšče bleščeč, tolst: ficedula, turtur Mart.; v slabem pomenu masten, umazan, zamazan: abolla, lucerna Mart.
b) kakor vosek gibek, mehek, voljan: cereus in vitium flecti H.

cērinus 3 (gr. κήρινος) voščene barve (gen. sg.), rumen kakor vosek: berylli, pruna Plin.; subst. cērinum -ī, n oblačilo voščene barve: Pl.

certātim, adv. (certāre) tekmovaje, kakor za stavo: V., H., Cat. idr., cum omnes c. de mea salute dixissent Ci., c. alter alteri obstrepere L., velut absentem c. Actaeona clamant O.

chelīdoniacus 3 (gr. *χελιδονιακός) kakor lastovičji rep zašiljen: gladius Isid.

Christlike [kráistlaik] pridevnik
Kristusu podoben, kakor Kristus

circumstāgnō -āre razli(va)ti se naokrog, kakor voda okrog stati: Tert.

cīvīlis -e, adv. cīvīliter (cīvis) ki se tiče državljana, meščana

1. državljanski, meščanski: mos Ci., sanguis, cruor Ci. kri državljanov, bellum c. Ci. ali arma civilia Ci. državljanska = domača vojna, tempestas c. Ci. vihra državljanske vojne, omnis civilis victoria Ci., N., S. vsaka zmaga nad sodržavljani, dii quasi civili societate coniuncti Ci., clamor L. meščanov, exercitus L. meščanska bramba (garda); pesn.: quercus civilis V. = corona civica, ker je bila iz hrastovega listja; poseb. ius civile v dvojnem pomenu, ali državno pravo v širšem pomenu (naspr. naravno pravo): nondum neque naturali neque civili iure descripto Ci., duarum civitatum civis noster esse iure civili nemo potest Ci., ali (pogosteje) državljansko (zasebno) pravo (naspr. kazensko pravo): ad consulatum adipiscendum plus adfert dignitatis rei militaris quam iuris civilis gloria Ci., in iure civili privatorumque omnium controversiis Ci., in civili causa Ci. v zasebni pravdi, eae pecuniae civili actione et privato iure repetuntur Ci., c. dies Varr. dan od polnoči do polnoči, annus c. Gell. državljansko leto = 365 dni; adv. cīvīliter
a) po državljanski uredbi: c. annum ad dies numerare Dig.
b) (glede na tožbe) kakor nanaša državno (civilno) pravo: c. agere (naspr. criminaliter) Icti.

2. met. kakor pristaja državljanu, torej
a) poln državljanskega duha, domoljuben, patriotski, lojalen: hoc civile odium, quo omnes improbos odimus Ci., at hercule, sermo est minime civilis L., neque magistratum continuare satis civile esse L., si quidquam in vobis non dico civilis, sed humani esset L. da je v vas le iskrica, ne rečem domoljubja, ampak človečnosti; adv. kakor pristaja državljanu, kakor je običajno pri državljanih, kakršna je navada državljanov: civiliter vivere Ci. ap. Lact., neque enim c. nimiis opibus utebantur L., magis pie quam c. vim fecisse L., solum poscimus, ut cenes c. Iuv.
b) vljuden, prijazen, ljubezniv, priljuden, uslužen: animus, genus vitae Suet., quid enim civilius illo (Augusto)? O., Germanico civile ingenium (erat) T., civile rebatur misceri voluptatibus vulgi T., plus quam civilia agitare T. previsoko meriti (se dvigati), civilis in cunctos, civilis circa quosdam amicos Eutr.; adv.: Sen. rh., plus quam civiliter O., quae in praesens Tiberius c. habuit T.; komp. cīvīlius: Plin. iun., Ap., superl. cīvīlissimē: Eutr.

3. occ.
a) ki se tiče države, državen, političen, javen: oratio Ci., scientia ali ratio Ci. državoslovje, rerum civilium cognitio Ci. politika, rerum civilium peritus T. državnik, diplomat, politik, se civilibus fluctibus committere N., civiles procellae N. valovi (viharji) političnega življenja.
b) ki se tiče državnega (ne vojaškega) službovanja, nevojaški, civilen, državen: civilia et bellica officia Ci., militaria et civilia munera L., civiles res L. (naspr. bella).

clocklike [klɔ́klaik] pridevnik
kakor ura (točen)

columbor -ārī -ātus sum (columba) kakor golobje ljubkovati se, golobčkati se: Maecenas ap. Sen. ph.

cōmicus 3, adv. -ē (gr. κωμικός)

1. na komedijo (veseloigro, šaloigro) nanašajoč se, komičen, komiški: Vitr., Plin., Q. idr., aurum Pl. (o volčjem bobu, ki so ga v komedijah uporabljali nam. denarja), poëta (= subst. cōmicus -ī, m; gl. v nadaljevanju) Ci., artificium Ci., virtus C. ap. Suet., res H. komiška snov, tragica comicaque ingenia Sen. ph.

2. v komediji (veseloigri, šaloigri) prikaz(ov)an (nastopajoč), kakor v komediji (veseloigri, šaloigri), komedijski: servi Pl., senes Pl., Varr. ap. Don., c. stulti senes Caecil. ap. Ci., utrum comicum adulescentem an aliquem ex agro Veiente nominem Ci., Davus sis comicus H., Thais … comica moecha Pr.; kot adv.: Sen. ph., quis unquam res … tragicas paene comice … tractavit … ? Ci. — Od tod subst. cōmicus -ī, m
a) igralec v komediji (veseloigri, šaloigri), komik, glumač: tragici et comici numquam aeque sunt meditati Pl.
b) pesnik (pisatelj) komedij (veseloiger, šaloiger), komediograf: Amm., comicorum senarii … saepe sunt abiecti Ci., veterum comicorum libri Q. pesnikov stare (atiške) komedije, maior in personis observatio est apud tragicos comicosque Q.

cōmissābundus (cōmīsābundus) 3 (cōmissārī, cōmīsārī) veselo pohajajoč (pohajkujoč), kakor v sprevodu (idoč): L., Cu., Plin., Porph.