oslóvski ass's; asinine
oslóvski kašelj whooping cough
oslóvski most (figurativno) pons asinorum, Pythagoras' theorem
oslóvsko riganje bray; braying
oslóvska ušesa (v knjigi) dog-ears pl
Zadetki iskanja
- oslóvski d'âne, de l'âne ; figurativno nigaud, stupide
oslovski kašelj (medicina) coqueluche ženski spol
oslovska koža peau ženski spol d'âne
oslovski most (figurativno) pont moški spol aux ânes - oslóvski (-a -o) adj. di, dell'asino; da asino; asinino; asinesco:
pren. šol. oslovska klop banco degli asini
pren. oslovska trma testardaggine, cocciutaggine asinina
oslovska ušesa orecchie (del libro)
med. oslovski kašelj tosse asinina, pertosse
šol. oslovski most ponte dell'asino, teorema di Pitagora - oslôvski asnal; borrical
oslovski kašelj coqueluche f, tos f ferina
oslovski most puente m de los asnos - pomirja|ti (-m) pomiriti beruhigend wirken
ki pomirja … -stillend
(kašelj hustenstillend, krče krampfstillend), -beruhigend (živce nervenberuhigend) - posíliti (-im) | posiljeváti (-újem)
A) perf., imperf.
1. violentare, seviziare, stuprare; brutalizzare:
posiliti žensko violentare una donna
2. forzare, costringere, coartare; obbligare:
posilili so ga, da je podpisal dokument fu coartato a firmare il documento
3. essere preso da, avere un (violento) attacco di:
posilil jo je spanec fu presa dal sonno
posilil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse, comiciò a tossire
4. ekst. violentare, fare forza, violenza a:
z nekaterimi poskusi so grdo posilili naravo la natura è stata letteralmente violentata da certi esperimenti
B) posíliti se (-im se) | posiljeváti se (-újem se) perf., imperf., refl. sforzarsi - prijémati (-am) | prijéti (prímem)
A) imperf., perf.
1. pigliare, prendere:
prijemati s prsti, z rokami prendere con le dita, con le mani
prijemati s kleščami prendere con le tenaglie
2. far presa, prendere:
deska je trhla, zato žeblji ne primejo la tavola è marcia, perciò i chiodi non fanno presa
3. arrestare, fermare; catturare; pog. beccare:
prijeli so nevarnega zločinca è stato arrestato un pericoloso criminale
4. pren. avere; venire; prendere:
spet me prijema kašelj ho di nuovo attacchi di tosse
otroka je prijemal spanec il bambino aveva sonno
kaj te je prijelo ma che (diavolo) ti prende
prijelo me je, da bi odšel mi venne (la voglia) di andarmene
prijel ga je obup fu preso dallo sconforto
v stopalo me je prijel krč ho preso un crampo al piede
med plavanjem ga je prijel krč mentre nuotava gli è venuto un crampo
pog. prijeti v hrbtu, v nogi sentire una fitta alla schiena, alla gamba
5. pren. trattare con severità, con rigore; abbordare, chiedere, intimare; rinfacciare:
otroka bo treba malo bolj prijeti il bambino va trattato con più severità
prijel ga je zaradi kraje gli rinfacciò il furto
primi ga, kje je dobil denar chiedigli dove ha preso i soldi
kje si hodil tako dolgo, ga je prijela dove sei stato tanto tempo, lo abbordò
6. žarg. agire:
po nekaj minutah je injekcija prijela dopo pochi minuti l'iniezione agì
7. rib. abboccare
8. pren.
prijeti za knjigo prendere in mano i libri, cominciare a studiare
prijeti za delo mettersi al lavoro
ne prijeti za nobeno delo oziare, starsene con le mani in panciolle
prijeti za pero mettersi a scrivere, esordire come scrittore
prijeti za puško imbracciare le armi, iniziare la lotta
zapuščal je delo, kadar ga je prijela muha abbandonava il lavoro quando aveva i grilli, gli veniva il ticchio
prijeti vprašanje z nekega stališča affrontare, abbordare il problema da un certo punto di vista
prijeti koga za besedo prendere qcn. in parola
pren. prijeti se za glavo restare sbalordito, cascare dalle nuvole; mettersi le mani nei capelli
prijeti bika za roge prendere il toro per le corna
prijeti za ušesa tirare le orecchie
pog. prijeti koga nekam dover andare di corpo
pog. prijeti na kratko mettere in riga
lov. prijeti sled trovare la traccia
PREGOVORI:
kdor za smolo prime, se osmoli chi va al mulino s'infarina
B) prijémati se (-am se) | prijéti se (prímem se) imperf., perf. refl.
1. afferrare, afferrarsi; prendere, prendersi:
prijeti se matere za krilo afferrarsi alla gonna della madre
prijeti se za roko prendersi per la mano
2. aderire; essere aderente, attillato:
obleka se preveč prime telesa il vestito è troppo aderente
3. attaccarsi, far presa:
blato se prime čevljev il fango si attacca alle scarpe
omet se je dobro prijel l'intonaco ha fatto presa
4. bot. attecchire, mettere radice:
rožmarin se težko prime il rosmarino attecchisce male
5. prijeti se (česa) mettersi a, darsi a:
prijeti se kakega dela mettersi al lavoro, a lavorare
prijeti se kmetovanja darsi all'attività agricola; dedicarsi all'agricoltura
vsaka bolezen se ga prime è incline ad ammalarsi; si ammala spesso, facilmente
otroka se je prijela gripa il bambino ha preso un'influenza
vino se ga prijema il vino gli sta dando alla testa
prijelo se ga je ime Rdečelasec gli dettero il nomignolo di, lo chiamarono il Rosso
noben nasvet se ga ne prime non sente ragioni
pog. sonce se je je lepo prijelo ha una bella abbronzatura
prijeti se vsake bilke aggrapparsi ad ogni fuscello
pog. njega se rado kaj prime è lesto di mano
ne vedeti, česa bi se prej prijeli non saper a che santo votarsi - quinteux, euse [kɛ̃tö, öz] adjectif podvržen napadom kašlja
toux quinteuse krčevit kašelj; čudaški, muhast; uporen (konj)
un vieillard quinteux čudaški starec
avoir l'humeur quinteuse biti muhaste ali čudaške narave; masculin čudak; čudaški, muhast človek - raztŕgati (-am)
A) perf.
1. strappare, stracciare, sbrindellare
2. squarciare, dilaniare:
granata mu je raztrgala obe nogi una granata gli aveva dilaniato ambedue le gambe
pren. koga, kaj raztrgati na kosce (oceniti zelo negativno) stroncare qcn., qcs.
raztrgati okove strappare, rompere le catene, i ceppi
kašelj mu je skoraj raztrgal pljuča per la tosse a momenti sputava i polmoni
B) raztŕgati se (-am se) perf. refl.
1. logorarsi, stracciasi, sbrindellarsi
2. pren. farsi in quattro - rhume [rüm] masculin prehlad, katar; (= rhume de cerveau) nahod
rhume de poitrine kašelj
un gros rhume hud nahod
rhume des foins senski nahod
avoir, attraper un rhume imeti, dobiti prehlad, nahod
(populaire) prendre quelque chose pour son rhume dobiti oster ukor, grajo, očitke - suh1 (-a, -o) (nemoker) trocken, zelo: staubtrocken
suh kot poper pulvertrocken, strohtrocken
zračno suh lufttrocken
(brez vode) wasserlos; koža: trocken, usnje: (krhek) brüchig
suh kašelj trockener Husten
suh mraz trockene Kälte
Trocken- (dok das Trockendock, element das Trockenelement, jagodni izbor Trockenbeerenauslese, kvas die Trockenhefe, led das Trockeneis, sneg der Trockenschnee, šampon das Trockenshampoo, masa die Trockensubstanz, die Trockenmasse, para Trockendampf, teža das Trockengewicht, trohnoba die Trockenfäule, čiščenje die Trockenreinigung, perilo/pranje die Trockenwäsche)
hraniti v suhem prostoru vor Nässe schützen - súh (mršav) lean, slender, thin, meagre, ZDA meager; (ne moker) dry; (les) seasoned; (ovenel) withered, dried-up, shrivelled, pesniško sere, sear
súho grozdje dried grapes, raisins
súh kašelj dry cough
súh kruh dry bread
súho leto (brez dežja) dry (ali rainless, droughty) year
súho listje dry (ali pesniško sere, sear) leaves pl
súho sadje dried fruit, dehydrated fruits pl
súha sliva prune
súha roba wooden ware
súha veja dry branch, dry bough
súho vreme dry weather
sem súh (figurativno, brez denarja) I am short of cash, pogovorno I'm short of the ready
sem popolnoma súh (figurativno) I'm broke, I'm stony-broke, I'm stony
súh kot trska skinny
potegniti ladjo, čoln na súho to beach a boat - súh sec (tudi figurativno) , aride , (mršav) maigre ; (zlato) pur
suh ko trlica, trska maigre comme un clou (ali un squelette, un coucou), sec comme un hareng saur (ali un échalas)
suha južina (pajek) faucheur moški spol, faucheux moški spol
suh kašelj toux sèche
suh kruh pain sec
suho meso viande maigre
suha roba articles moški spol množine en bois
suha zelenjava légumes secs
suha zemlja sol moški spol aride (ali maigre, stérile), terre ženski spol ferme
biti na suhem être à l'abri (ali à couvert, au sec)
biti suh (brez denarja) familiarno être à sec (ali sans le sou, sans un sou, sans un rond), être (complétement) fauché, n'avoir plus un radis, être raide (comme un passe-lacet)
imeti suho grlo avoir la gorge sèche (ali le gosier sec)
hraniti na suhem tenir au sec, conserver en un lieu (ali endroit) sec
na suhem in na vodi, na morju par terre et par eau, sur terre et sur mer
na suho stopiti aller à terre, débarquer
suho je (vreme) il fait sec - súh seco (tudi fig) ; enjuto ; (izsušen) árido ; (mršav) flaco; seco de carnes ; (brez dežja) sin lluvia
suh kot trlica enjuto de carnes, fam delgado como un fideo
suh kruh pan m duro
suh kašelj tos f seca
suho vreme (klima) tiempo m (clima m) seco
suho sadje frutas f pl secas (ali pasas)
suha roba artículos m pl de madera
na suhem en seco
biti suh (brez denarja) estar sin dinero, estar sin blanca, no tener blanca
biti na suhem estar a cubierto de la lluvia
hraniti na suhem conservar en lugar seco
imeti suho grlo tener seco el gaznate
suha južina (pajek) segador m, araña f zancuda
na suhem in na vodi por mar y tierra - trocken suh; Klima: sušen; figurativ suhoparen; Wein: suh; trocken sein biti suh, Alkoholiker: vzdržati brez pijače; trocken rasieren briti na suho (z električnim brivnikom); trockene Destillation Chemie suha destilacija; trockener Husten suh kašelj; trockene Kälte suh mraz; trockenen Auges brez solze, hladno; trockenen Fußes ne da bi si zmočil noge; auf dem trockenen sitzen figurativ biti suh (brez denarja); ne vedeti ne naprej ne nazaj; ironisch sedeti pred praznim kozarcem; im Trockenen na suhem, figurativ na varnem; seine Schäfchen ins Trockene bringen okoristiti se (na tuj račun)
- tussiō -īre (tussis) (po)kašljati, pokašljevati: si tussire occoeperit Pl., linguam in tussiendo proserere Pl., male H. hud kašelj imeti, težko kašljati, crebro Q., acerbum Mart. močno, hudo, plurimum Petr.; subst. pt. pr. tussientēs kašljávci, kašljáči, kašljajoči: Plin.; pt. pf. tussītus 3 izkašljan: sputa Cael.
- ugnáti (užênem) perf.
1. domare; aver la meglio su; vincere; stancare:
ugnati konja domare il cavallo
ugnati razgrajača aver la meglio sullo sbraitone
ugnati sovražnika z zvijačo vincere il nemico con uno stratagemma
težko delo ga hitro užene il lavoro pesante lo stanca presto
2. sedare, calmare:
ugnati kašelj sedare la tosse
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. ugnati koga v kozji rog mettere nel sacco qcn. - zagrábiti (-im)
A) perf.
1. afferrare, agguantare, ghermire, prendere:
zagrabiti z obema rokama agguantare con ambe le mani
2. pren. acchiappare, catturare (il fuggitivo)
3. zagrabiti za cominciare, mettersi a:
zagrabiti za delo cominciare a lavorare
4. prendere, cogliere:
zagrabila ga je jeza, strah fu preso dalla rabbia, dalla paura
zagrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
impers. kaj te je zagrabilo? ma cosa ti prende?
5. pren. toccare, turbare, appassionare:
zgodba je poslušalce zagrabila gli ascoltatori rimasero toccati dal racconto
6. agr. coprire (rastrellando):
zagrabiti jame coprire le buche (rastrellandovi terriccio e sim.)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. nalogo je treba drugače zagrabiti il compito va affrontato diversamente
pren. zagrabiti priložnost, ki se ponudi approfittare dell'occasione
pren. zagrabiti za orožje decidersi per la lotta armata
pren. zagrabiti bika za roge prendere il toro per le corna
pren. zagrabiti za trnek abboccare all'amo
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zagrabi tu gli offri un dito e lui afferra la mano
B) zagrábiti se (-im se) perf. refl. afferrarsi - zdrážiti (-im) perf.
1. eccitare, provocare, suscitare; irritare; stimolare:
premočna svetloba zdraži oči la luce troppo forte irrita gli occhi
cigaretni dim zdraži h kašlju, na kašelj il fumo delle sigarette provoca la tosse
spolno zdražiti eccitare (sessualmente), pog. infoiare
2. adirare - zgrábiti (-im)
A) perf.
1. rastrellare insieme
2. afferrare, ghermire, agguantare; prendere:
zgrabiti koga za vrat afferrare qcn. per la collottola
zgrabiti s kremplji artigliare, ghermire
zgrabiti z zobmi addentare
rib. zgrabiti za vabo abboccare
3. acchiappare; catturare; beccare:
zgrabiti begunca acchiappare il fuggitivo
zgrabiti sovražnikove vojake catturare soldati nemici
4.
zgrabiti za delo mettersi al lavoro
zgrabiti za vesla mettersi a remare
5. pren. prendere, cogliere; prendere la voglia, venir voglia:
človeka zgrabi groza, hrepenenje, jeza si è colti dall'orrore, dalla brama, dalla rabbia
zgrabil ga je kašelj ebbe un attacco di tosse
kaj te je zgrabilo, da si vse pustil cosa ti ha preso da abbandonare tutto?
6. pren. turbare, commuovere, incantare; coinvolgere, trascinare:
zgrabila ga je prijateljeva nesreča fu turbato dalla disgrazia dell'amico
pesem človeka zgrabi dal canto si è coinvolti
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. zgrabiti bika za roge tagliare la testa al toro
pren. zgrabiti vsako priložnost sfruttare ogni occasione
pren. zgrabiti zadevo pri glavi partire dall'essenziale
pren. zgrabiti kaj s prave strani (di scrittore) presentare, rappresentare qcs. dalla parte giusta
pren. zgrabiti za orožje, za puško prendere, impugnare le armi, iniziare la lotta
pren. zgrabiti za krmilo assumere il comando, la gestione
pren. zgrabiti koga za ušesa tirare le orecchie a qcn., castigare qcn.
pren. trdo zgrabiti koga trattare qcn. con grande severità
zgrabiti pri srcu, v križu sentire una fitta al cuore, alla schiena
pren. če mu prst ponudiš, pa roko zgrabi tu gli offri un dito e lui ti afferra la mano
B) zgrabíti se (-im se) perf. refl. scontrarsi, venire alle mani