Franja

Lemannus (Lemānus) -ī, m: Lucan., Plin. ali lacus Lemannus C. ali Lemannus lacus Mel. Lemánsko jezero = Ženevsko jezero (zdaj Lac Leman) v Švici.

lìmān -ána m (t. liman, gr.)
1. slano jezero blizu morja
2. m orska plitvina, laguna
3. vrtinec: mjesto gdje je duboka voda s vrtlozima

Lucrīnus -ī, m (v zvezi s subst. lacus, pa tudi brez njega) Lukrín, Lukrínsko jezero, najbolj notranji del Bajskega zaliva, zahodno od Neapole (Neaplja), znamenito zaradi izvrstnih ostrig: Ci. ep., V., H., G., Mart. (ki ga zaradi njegove tihote imenuje tudi Lucrinum stagnum) idr. Od tod adj.

1. Lucrīnus 3 lukrínski: Lucrina conchylia H. lukrinske ostrige = ostreae Lucrinae Plin. = subst. Lucrīna -ōrum, n Mart.; toda: Lucrīna tacita Symm. tiha krajina okrog Lukrinskega jezera.

2. Lucrīnēnsis -e lukrínski: res Ci. ep. lukrinske ostrige.

Maeōtae -ārum, m (Μαιῶται) Majóti, skitsko pleme ob Majotskem jezeru (zdaj Azovskem morju): Plin. — Od tod adj. Maeōticus 3 majótski: palus Plin. Majotsko jezero, glacies Iuv. led Majotskega jezera; subst. Maeōticī -ōrum, m majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: Mel., Plin. Maeotius 3 majótski: unda V. ali lacus Plin. ali palus Cu. Majotsko jezero (= Azovsko morje), tellus V. = Krim. Maeōtis (Mēōtis) -tidis in -tidos, acc. -tim, acc. pl. -tidas, f majótska = k Majótom ali k Majótskemu jezeru sodeča: ora, hiems O., ara Iuv. (= Taurica) tavr(ij)ski, Penthesilea Pr. od Majotskega jezera; poseb. lacus Plin. ali palus Mel., Plin. (Μαιῶτις λίμνη) Majotsko jezero (Azovsko morje); v enakem pomenu nav. subst. Maeōtis (Mēōtis) -tidis, acc. -tida in -tin, f: Cal., Mel., Plin., Ap. Majótsko jezero; pesn. Maeotis (skrč. iz Maeotidis) paludes Enn. ap. Ci. Subst. Maeōtidae -ārum, m (*Μαιωτίδαι) Majotídi, majótski jezerci, preb. ob Majotskem jezeru: T.

Mischsee, der, Biologie mezotrofno jezero, jezero prehodnega tipa

Moeris¹ -idis, f (Μοῖρις) Mójris, Mójridsko jezero, umetno jezero, široko 40 milj in izkopano med mestoma Memfis in Arzinoa, da bi se vanj stekala odvečna Nilova voda (zdaj Birket Karum, tj. Haronsko jezero): Mel.; jezero je dobilo ime po egiptovskem kralju Mojrisu (Mojridu) (Moeris, vladal okrog l. 2150), ki ga je dal izkopati; od tod tudi ime Moeridis lacus (gr. τοῦ Μοίριδος λίμνη) Mojrisovo (Mojridovo) jezero: Plin.

Neusiedler See, der, Nežidersko jezero

Nīlīdēs (acc. -ēn) lacus Nílsko (Nílovo) jezero v spodnji Mavretaniji, Nilov izvir: Plin., M.

Oxia palus (Ὠξειανὴ λίμνη) Óksijsko jezero (zdaj Aralsko jezero): Amm.

palus Askursko jezero na Olimpu v Tesaliji: L.

Plattensee, der, Blatno jezero

Prilius lacus Príl(ij)sko jezero, majhno jezero v Etruriji (zdaj Lago di Castiglione): Ci.

Rubrēnsis lacus Rúbrsko jezero v Narbonski Galiji blizu mesta Narbona (zdaj étang de Sigean): Plin.; enako Rubraesus lacus: Mel.

saladar moški spol slano jezero; slana puščava; solina, solarna

saline [séilain]

1. pridevnik
slan, vsebujoč sol (o vodah in izvirih); vsebujoč soli alkaličnih kovin ali magnezija (o zdravilih)

saline solution solna raztopina

2. samostalnik
solina; solišče; slan vrelec, slano jezero; rudnik soli; raztopina vode in soli; sol za čiščenje, odvajalna grenka sol
kemija pepelika iz melase sladkorne repe

Salzsee, der, Geographie slano jezero

Saturae palūs Sátursko jezero, neznano močvirno jezero v Laciju, menda del Pomptinskih močvirij (po mnenju nekaterih današnji Lago di Paola): V., SIL.

sciōtt m geogr. šot, slano jezero (v Severni Afriki)

See Genezareth, See Gennesaret Genezareško jezero, jezero Genezaret

Speichersee, der, akumulacijsko jezero