Franja

foregone [fɔ:gɔ́n]

1. pretekli deležnik od forego

2. pridevnik
določen, predviden; jasen, neizogiben

foregone conclusion očitnost
foregone opinion predsodek

formale agg.

1. oblikoven, formalen (tudi pren.)

2. izrecen, nedvoumen, jasen, slovesen, uraden:
promessa formale izrecna obljuba

glasklar prozoren; figurativ jasen, nedvoumen

gráfico grafičen, pismen; nazoren; jasen; ilustriran

artes gráficas grafična umetnost
talleres gráficos tiskarna
gráfico m naris, grafikon, risba; grafik

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

heiter veder, jasen; figurativ pejorativ lep, eine heitere Geschichte! lepa reč!; aus heiterem Himmel z vedrega neba, (strela) z jasnega; das kann ja heiter werden ironisch to bo še veselo

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

icastico agg. (m pl. -ci) knjižno izrazit; slikovit; jasen; močan

il-lūminō (in-lūminō) -āre -āvī -ātum (in + lūmen)

1. razsvet(l)iti: Ap., Col., Cass., Stat., ab eo (sole) luna illuminata Ci.

2. occ.
a) blesk —, sijaj dajati: Gell., purpura illuminat omnem vestem Plin.; pogosto illuminatus aliquā re presvetljen —, bleščeč od česa: corona fulgentibus geminis illuminata, Corn.
b) dati komu (luč oči =) vid, dati komu videti: Cypr.

3. metaf.
a) na svetlo postaviti, v pravi luči pokazati, pojasniti, razjasniti: fidem alicuius Vell., quaedam īll. interponendo aliquid sui Q.
b) dati sijaj, proslaviti: Mel., nisi Thebas unum os Pindari illuminaret Vell.
c) kot ret. t. t. da(ja)ti sijaj in jasnost: īll. orationem sententiis Ci. Od tod adj. pt. pf. il-lūminātus (in-lūminātus) 3, adv. -ē razsvetljen, presvetel, jasen (metaf.) krasen: illa illuminatissima caritas Aug., illuminate dicere Ci.

il-lūstris (in-lūstris) -e (in + lūstrāre)

1. razsvetljen, svetel, žareč, bleščeč: Varr., solis candor inlustrior est Ci., habitare inlustribus domīciliis Ci., i. lumen Ci., iucundi atque inlustres dies Ci.

2. metaf.
a) v oči bijoč, razločen, razviden, jasen, očiten, nazoren: omnia, quae dicam, erunt inlustria Ci., inlustre exemplum veteris sanctitatis Ci., quis de eius dignitate inlustrius dixit? Ci., Claudius … illustrissime descripsit Gell.
b) znan, slaven: Suet., Vell., Eutr., nullum non modo inlustre, sed ne notum quidem factum Ci., avus nulla inlustri laude celebratus Ci., nomen inlustre Ci., clara et inl. oratio T., ill. proelium N., tam inl. civitas Ci.; occ. zloglasen, razvpit: inlustriora furta Ci., maxime inlustre periurium Ci.
c) imeniten, veljaven, spoštovan, čislan: N., Varr., Vell., equites et divitiis et genere illustres L., ex familia vetere et inlustri Ci., fortis atque inl. vir Ci., Diocles homo inl. et nobilis Ci., inlustri loco natus C.; subst.: quis audeat inlustrem adgredi? Ci. imenitnika.
č) izvrsten, odličen, znamenit, pomemben: ex aliqua inlustri accusatione Ci., haec causa tam inl. Ci., nulla res illustrior C. večjega pomena, adulescens inlustri ingenio, industriā, gratiā accusatur Ci., inl. statua T. — Soobl. masc. illūster: Val. Max.

incisivo

A) agg.

1. oster

2.
dente incisivo anat. sekalec

3. foto jasen

4. klen, jedrnat, živ:
stile incisivo klen slog

B) m anat. sekalec

inequivocabile agg. nedvoumen; jasen:
risposta inequivocabile nedvoumen odgovor

innegabile agg.

1. neutajljiv

2. ekst. jasen, očiten

in-nūbilus 3 neoblačen, čist, jasen: aether Lucr.

innūbis -e (in [priv.], nūbēs) brez oblakov, jasen: dies Sen. tr.

inteligible razumljiv; jasen, razločen

intelliggibile agg. razumljiv, jasen

intelligible [intélidžəbl] pridevnik (intelligibly prislov)
razumljiv, jasen

intelligible [-žibl] adjectif razumljiv, jasen; miseln

discours masculin intelligible razumljiv govor

intuitivo agg.

1. intuitiven

2. očiten, jasen