Franja

laconique [lakɔnik] adjectif lakoničen, kratek in jedrnat, zgoščen, kratkobeseden

réponse féminin, dépêche féminin laconique lakoničen odgovor, telegram
style masculin laconique lapidaren slog

medullō -āre (-āvī) -ātum (medulla) z mozgom (na)polniti (napolnjevati): Ap., Eccl. — Od tod adj. pt. pf. medullātus 3 jedrnat, izvrsten, odličen: Eccl.

najèdrati -ām postati jedrnat, klen: najedralo je grožde; najedrao je kukuruz; najedrali mu obrazi

sentenzioso agg.

1. poln modrih misli, rekov; poučen

2. miselno jedrnat

3. modrijanarski

sentiment [séntimənt] samostalnik
čustvo, čustvovanje; (pretirana) čustvenost, sentimentalnost
množina mišljenje, nazor, maksima; (redko) jedrnat izrek

sentiments toward(s) s.o. čustva do koga
to express one's sentiments izraziti svoje mnenje (mišljenje)
these are (šaljivo them's) my sentiments tako je moje mišljenje, tako jaz mislim

terse [tə:s] pridevnik (tersely prislov)
zgoščen, kratek in jedrnat, klen, precizen

tr̀sati se -ām se postajati jedrnat, klen: dobro mu i lijepo rodilo, u dnu mu se busalo, u srijedi trsalo, na vrhu klasalo

ujézgriti ùjêzgrīm postati jedrnat, klen

aptus 3 (pt. pf. glag. *apiō -ere), adv. -ē (comprehendere vinculo antiqui apere dicebant, unde aptus P. F.)

I. kot pt. pf.

1. privezan, pritaknjen, pritrjen, privešen, pripet (spet): vincti inter se et nodis apti Ci., gladium e lacunari setā equinā aptum demitti iussit Ci., uteri terrae radicibus apti Lucr., bracchia... validis ex apta lacertis Lucr.; pren.: vi Veneris vinctus, otio aptus Pl. navezan na brezdelje, brezdelju predan.

2. pren. odvisen od česa, izvirajoč iz česa: honestum, ex quo aptum est officium Ci., non ex verbis aptum pendere ius Ci., nemo potest non beatissimus esse, qui est totus aptus ex sese Ci., rerum causae aliae ex aliis aptae et necessitate nexae Ci.; s samim abl.: rudentibus apta fortuna Ci., vita modica et apta virtute Ci.

3. strnjen, zvezan: cum inter se omnia conexa et apta viderit Ci., apta inter se et cohaerentia dicere Ci., facilius est apta dissolvere quam dissipata conectere Ci., oratio apta Ci., coniugio corporis atque animae consistimus uniter apti Lucr.

4. primerno uravnan, dobro urejen, v dobrem stanju, preskrbljen, opravljen, opremljen, okrašen s čim; abs.: socordius ire milites non aptis armis S. fr., exercitus S., L. za boj pripravljeno, oratio Ci. primerno zaokrožen, naturā nihil est aptius, nihil descriptius Ci., Thucydides verbis aptus et pressus Ci. kratek in jedrnat; z abl. instrumenti: Fides alma, apta pennis Enn. ap. Ci., caelum stellis ardentibus aptum V., illae triremes omnes... aptae instructaeque omnibus rebus ad navigandum C., nautico instrumento apta et armata classis L., aptae et instructae remigio... quinqueremes erant L.

II. kot adj. priležen, prilegajoč se, tesen, oprijet: calcei... apti ad pedem Ci., ad pedem apte convenire Ci., pileum capiti apte reponere L., mundi corpus apte cohaeret Ci., ex patellis quae evellerat, apte in scaphiis aureis includebat Ci.; pren.
a) ret.: apte cum genere ipso orationis Ci. popolnoma ustrezno značaju govora, aptissime inter se cohaerere (o besedah) Ci.
b) nravno: hunc (casum) apte... ferre Ci. vdano; pogosto pren. priležen, prikladen, prigoden, primeren, pripraven, sposoben, spreten (naspr. ineptus): abs.: tempus L. pravi, apto cum lare fundus H. s primernim imetjem, nunc quid aptum sit, hoc est quid maxime deceat in oratione, videamus Ci., aptior occasio Cu., opere ipso coniungi haud paulo aptius videri potest Cu., verbis uti... quam maxime aptis Ci., apte, distincte, ornate dicere Ci.; z abl.: (Mucianus) aptior sermone T.; z dat.: arma, quae cuique habilia atque apta essent Ci., ut provincia, quae cuique apta esset, ea cuique obveniret Ci., aptum Argos equis H., armis apta magis tellus Pr., aptum tempus insidiis T., reliqua illis erant aptiora C., locus proelio aptior Cu.; z dat. gerundii ali gerundivi: quod bellando aptus sum Acc. fr., quidquid alendo igni aptum est Cu., iter aptum insidiis tegendis erat Cu., aptus alliciendis feminarum animis T., gens aptior novandis quam gignendis rebus Cu., aptiora exportandis oneribus tarda iumenta sunt quam nobiles equi Sen. ph.; z ad: ad omnes res aptus N., id pallium aptum esse ad omne anni tempus Ci., videamus nunc..., locus ad insidias ille ipse,... utri tandem fuerit aptior Ci., nostros minus aptos esse ad huius generis hostem C. za boj zoper takega sovražnika, Gallia aptissima ad bellum renovandum C., castra ad bellum ducendum aptissima C.; s finalnim relat. stavkom: est mihi, quae lanas molliat, apta manus O., nulla videbatur aptior persona, quae de illa aetate loqueretur Ci.; pesn.
a) z in (za): formas deus aptus in omnes O.; poklas.: in quod (genus pugnae) minime apti sunt L.
b) z inf. (pesn.): (ficus) non erat apta legi O., mens apta capi O., Circe apta cantu mutare figuras Tib.

concinnus 3, adv. -ē,

1. pravilno spojen, umetniško dovršen, zato prikupen, ličen, lep, fin, eleganten: sat concinna est facie Pl., c. tectorium Ci., helluo Ci. eleganten, po modi oblečen, Samos H. lični, oculi Fr.

2. occ.
a) (o govoru, pesmi, verzu, tudi o osebi) umetniško grajen (sestavljen, dovršen), zaokrožen, skladen, umerjen, ubran, someren, primeren, okusen, všečen (po obliki): oratio, sententiae Ci., poëma facit ita concinnum, ita elegans, ut … Ci., versus paulo concinnior H., alii in eadem ieiunitate concinniores Ci. očitajo skladnejšo obliko, concinnus in brevitate respondendi N. jedrnat v odgovorih, concinne loqui Varr., sunt enim concinne distributa Ci., rogare coepit blande et concinne Ci. prav vljudno, fino.
b) (o slikarju) prikupen, všečen (v svojem slikarskem izrazu): Nicophanes elegans et concinnus Plin.

3.
a) primeren, priležen, ustrezen: age, age, ut tibi maxime concinnum est Pl. kakor ti najbolj ustreza.
b) (o osebah) vdan, ugodljiv, ljubezniv: concinnus amicis H., simul ipsa viris Venus ut concinnior esset Lucr.

jedrén, jedrnát botanika à pépins ; figurativno fort, vigoureux, solide, énergique; serré, pressé, concis, sommaire

jedrnat slog style moški spol lapidaire

krat|ek (-ka, -ko; krajši, najkrajši) kurz
kratek in jedrnat kurz und bündig
kratko in jasno klipp und klar
Kurz- (dopust der Kurzurlaub, odmor die Kurzpause, oznaka die Kurzbezeichnung, podaja šport der [Kurzpaß] Kurzpass, poročilo die Kurzmeldung)
kratkih las/nog kurzhaarig/kurzfüßig
s kratkimi prsti/rokavi/ročico kurzfingerig/kurzärmelig/kurzarmig
na kratko postrižen/povedano kurzgeschoren/[kurzgefaßt] kurz gefasst
biti kratek kurz machen, (na kratko povedati) sich kurz fassen
biti kratkega veka kurzlebig sein
na kratko kurz, [kurzgefaßt] kurz gefasst
na kratko in aller Kürze
na kratko odpraviti kurz (und schmerzlos) abfertigen
na kratko opraviti z kurzen [Prozeß] Prozess machen (mit), eine Sache kurz abtun
na kratko povedati sich kurz fassen, nicht viele Worte machen
držati na kratko z denarjem: [knapphalten] knapp halten, [kurzhalten] kurz halten, glede discipline: streng halten
na kratko zvezati elektrika kurzschließen
pred kratkim vor kurzem, neulich, unlängst
v kratkem bald, demnächst
v kratkih razmikih in kurzen Zeitabständen
potegniti (ta) kratko figurativno den Kürzeren ziehen

kurz kratek; Gras: nizek; Adverb malo, na kratko, skratka; vor kurzem pred kratkim; kurz und gut skratka; kurz vor tik pred, malo pred; kurz nach kmalu po/za; kurz und klein schlagen razbiti, demolirati; kurz angebunden tečen, neprijazen, odsekan, neljubezniv; kurzer Atem kratka sapa; (es) kurz machen biti kratek; kurz abfertigen na kratko odpraviti; kurz und bündig kratek in jedrnat; kurzen [Prozeß] Prozess machen na kratko odpraviti (mit z) ; über kurz oder lang prej ali slej; zu kurz kommen biti prikrajšan, potegniti krajši konec; mach's kurz! ne zavlačuj!

míselno adv. nel pensiero, nelle idee, intellettualmente, concettualmente:
miselno bogat, jedrnat pregnante

racy [réisi] pridevnik (racily prislov)
(o konju) rasen, čiste (dobre) pasme, isker, ognjevit; (o osebah) živahen, duhovit, čil, razposajen, ognjevit, strasten; markanten; močne arome, aromatičen, dišeč, pikanten
ameriško, figurativno obscen, nespodoben, spolzek

a racy style markanten, jedrnat slog
racy of the soil figurativno duhovit, živahen, prostodušen; pikanten, prijetno vznemirljiv

ramassé, e [ramase] adjectif čokat, krepak; zvit v klobčič, skrčen

expression féminin ramassée jedrnat, klen izraz

sežé(ma)ti to squeeze (together), to compress

sežét (figurativno, zgoščen, jedrnat) concise

stíl style; (način) manner

brez stíla without style, in a poor style
v velikem stílu (figurativno) on a large scale
gotski stíl Gothic style
pesniški stíl poetic style
kičast stíl florid style
jasen stíl lucid style
jedrnat, klen stíl lapidary style
težak, okoren stíl cumbrous style

stíl (-a) m um., šport. ekst. stile; maniera; taglio:
jedrnat, slikovit stil uno stile conciso, colorito
prefinjen stil stile elegante
nabrekel, dolgovezen stil stile ampolloso, prolisso
bizantinski, romanski, gotski stil stile bizantino, romanico, gotico
življenjski stil stile di vita
šport. stili v plavanju, rokoborski stili gli stili del nuoto, della lotta libera
pren. zabava v velikem stilu una festa in grande stile
pren. politik velikega stila un politico affermato, noto, di grande levatura

vibrō -āre -āvī -ātum (indoev. baza *u̯ei̯b- viti, sor. z *u̯ei̯p-; prim. skr. vēpatē, vēpati (on) se trese, trepeče, lit. vyĩbur-iu, vyĩbur-ti, vyĩbur-oju, vyĩbur-oti mahati, udarjati (s čim), stvnem. wipf zagon, zamah, koleb, wipfil = nem. Wipfel vrh drevesa, krošnje, stvnem. weibon kolebati, zibati se, biti nemiren, nem. wippen)

I. trans.

1. spraviti (spravljati) v (tresoče) gibanje, (za)tresti, vreči (metati), mahniti (mahati), (za)vihteti, zaviti (zavijati), (za)sukati, obrniti (obračati), zamahniti (zamahovati), (zavibrirati ipd.: Sen. tr., Cl. idr., hastam, hastas ante pugnas Ci., tela Cu., vibrantes dextris tela L., vibrata fulmina iactat O., sustinentium humeris vibratus T. „kvišku zamahnjen“ = vzdignjen; occ. zavihteti in zagnati (zaganjati), (za)degati, vreči (metati), (za)lučati, (za)vihteti: iaculum vibrare, spicula per auras vibrata O., hastam manu vibrare Cu., vibratus ab aethere fulgor cum sonitu venit V., huic fulmina vibrat Iuppiter Cl.; med.: iaculum (neka kača) ex arborum ramis vibrari Plin. da se zaganja z vej; pren.: truces vibrare iambos Cat. metati, lučati, spuščati, tela mortem vibrantia Amm. s smrtjo grozeče (preteče), smrtonosne.

2. metaf.
a) „povzročiti (povzročati) majanje, tresenje, nihanje, guganje ipd.“ = (za)gibati, zagnati (zaganjati) kaj, da se trese, (z)drmati, (za)majati, razmajati, (s)tresti, stres(a)ti, pretres(a)ti, (za)nihati, (za)gugati, (za)zibati ipd.: linguas vibrans draco Val. Fl., vibratā linguā C. s tresočim se jezikom, serpens squalidum crista caput vibrans Sen. tr., vibrari pallentia membra O., viscera vibrantur T., tremor vibrat ossa Cl., vibrabant flamina vestes O. so povzročili, da je obleka plahutala, so se igrali z obleko, vibrare urbem Amm. (o potresu); med. vibrari tresti se: vibrari membra videres O.
b) dati (dajati) čemu svetleti, povzročiti (narediti, storiti), da kaj sveti (se svetlika, se blešči, se lesketa, svetli) ipd.: vibrata flammis aequora Val. Fl. oddajajoče tresočo se (migljajočo, migetajočo) svetlobo, bleščeče se, lux oculorum vibrata Amm. iskreča se, tremulos umeris gaudent vibrare colores Cl. omogočiti barvam, da so svetle = da se … barve svetijo.
c) (s)kodrati, nakodrati: crines vibrati V., capillus vibratus Plin., calamistris vibrare caesariem Arn. —

II. intr.

1. (s)tresti se, trzniti (trzati), utripniti (utripati), (za)drhteti, (za)drncati, (po)migati, (po)migljati, (za)migotati, (za)kolebati, (za)vibrirati, (za)nihati, (za)gugati se: tres vibrant linguae O. se sukljajo, migljajo, migotajo, linguā vibrante Lucr. (o kači), supercilio vidi vibrante loquentes O., nervi vibrantes Sen. ph., clipeum … vibranti medium cuspis transverberat ictu V. (ker se kopjišče še trese zaradi sunka), vibravit lancea Sil., terrae motus non simplici modo quatitur, sed tremit vibratque Plin.

2. metaf.
a) migljati, bleščati se, bliščati (se), lesketati se, svetleti, svetiti se, svetlikati se, iskriti se, bliskati se, poblis(k)niti (pobliskovati, pobliskavati), (vz)plamteti, utripniti (utripati), (po)migljati, plamikati, jezljati, (za)plapolati, švigniti (švigati) ipd.: tela … lato vibrantia fero O., gladio vibranti V., ensis vibrat Val. Fl., vibrantia signa Fl., vibrabat ab ore ignis Sil., vibrant incendia Sil., ignibus Ide vibrat Val. Fl., ardor vibravit in undis Cl., mare, qua a sole collucet, vibrat Ci., fundit (sc. sapphirus) autem aspectu leniter blandum neque in oculos, ut carbunculi, vibrantem Plin.; pren. (o govoru): cuius (sc. Demosthenis) non tam vibrarent fulmina, nisi … Ci., oratio incitata et vibrans Ci. krepek, jedrnat, vznesen; tako tudi sententiae vibrantes Petr. ali breves vibrantesque sententiae Q.; od tod adj. pt. pf. v komp.: iambus flammis fulminis vibratior Aus. krepkejši.
b) (o glasu) glasiti se, doneti, zveneti, razlegati se, odmevati: sonat vox et vibrat in auribus meis Sen. ph., sonus lusciniae vibrans Plin., querela adhuc vibrante Val. Max.