Franja

domač (-a, -e)

1. hiša: das Elternhaus
domača vas das Heimatdorf
domači kraj der Heimatort

2. iz domače hiše, domačega kraja, okolja, dežele: heimisch, einheimisch, eingeboren; prebivalstvo: eingesessen, ortsansässig; (avtohton) tudi za divjad: bodenständig, autochthon; (dobro znan) vertraut, wohlvertraut
domače ognjišče Heim und Herd

3. iz domovine, v domovini: heimatlich
domača kuhinja die Landesküche
narejen v državi: im Inland hergestellt
domači trg der Inlandsmarkt
domača cena der Inlandspreis
domača pasma die Landrasse
domača poraba der Binnenkonsum
domača prodaja der Inlandsabsatz
domača sorta die Landsorte
domača valuta die Landeswährung, Inlandswährung
let na domači progi letalstvo der Inlandflug
domači oddelek die Inlandsabteilung

4. doma narejen: hausgemacht, Hausmacher- (klobasa Hausmacherwurst); [selbstgemacht] selbst gemacht, pivo: [selbstgebraut] selbst gebraut, pecivo, kruh: hausgebacken
domača pijača (delanec) der Haustrunk
domače jajce das Landei
domače maslo die Bauernbutter, Landbutter
domače platno die Hausleinwand

5. na domu, doma: Heim-, Haus- (golob die Haustaube, jopič die Hausjacke, koncert das Hauskonzert, kunec das Hauskaninchen, der Stallhase, glasba die Hausmusik, halja der Hausmantel, hči die Haustochter, kokoš das Haushuhn, koza die Hausziege, lekarna die Hausapotheke, mačka die Hauskatze, naloga Hausarbeit, Hausaufgabe, nega Hauspflege, Hauskrankenpflege, obleka der Hausanzug, obrt das Hausgewerbe, raba der Hausgebrauch, raca die Hausente, žival das Haustier, delo die Hausarbeit, obrtniška dela das Heimwerken, zdravilo das Hausmittel, das Hausmittelchen)
domači mojster der Bastler, der Heimwerker
domači pes der Haushund
domači učitelj der Hauslehrer, der Privatlehrer
domači naslov die Privatadresse
domača hrana die Hausmannskost

6.
biti domač ein und aus gehen, sich heimisch fühlen
postati domač heimisch werden

drop² [drɔp] samostalnik
kaplja, kapljica; gledališki zastor; padec; poklopna vrata; obesek, uhan; bonbon; odpadlo sadje ali zrnje; špranja (za novec v avtomatu)

at the drop of a hat nemudoma, takoj
to get the drop on s.o. izrabiti neprilike koga
to have a drop too much nekoliko preveč ga imeti, biti v rožicah
as like as two drops of water podobna ko jajce jajcu
ameriško, sleng to have a drop on s.o. imeti koga v rokah
sleng to have a drop in one's eye kazati, da je kdo preveč pil
a drop in the ocean (ali bucket) kapljica v morje
to take a drop naglo padati (vrednostni papirji)

duro trd, žilav; težaven; trdovraten, strog; skop

duro de oído naglušen; neposlušen
duro de pelar težko izvedljiv, trd oreh
huevo duro trdo kuhano jajce
dar en duro na težkoče naleteti
a duras penas komaj
tomar las duras con las maduras ne biti izbirčen

eau [o] féminin voda; sijaj (diamanta); pluriel vode, vodovje; zdravilni vrelci, kopališki kraj; toplice; slatina; studenec; marine vodni razor (za ladjo)

eau blanche raztopina svinčevega acetata
eau bénite blagoslovljena voda
eau de Cologne kolonjska voda
eau courante, (familier) de robinet tekoča voda
eau dormante stoječa, mirujoča voda
eau douce sladka voda, mehka voda
eau d'égouts odtočna voda
Eaux et Forêts vodna in gozdna uprava
eau de fonte des neiges snežnica
eau gazeuse pokalica, sodavica
eau glacée ledena voda
eaux grasses, ménagères pomije
eaux industrielles industrijske odplake
eau de lessive pralni lug
eau lourde težka voda
eau de mine jamska voda
eau minérale slatina
eau oxygénée vodikov peroksid
eaux de pluie deževnica
eau (non) potable (ne)pitna voda
eau de puits voda iz vodnjaka
eaux résiduaires odplačne vode
eau salée slana voda
eau de Seltz sodavica
eau de source, eau vive studenčnica
eaux territoriales teritorialne vode
eau de vaisselle pomije
adduction féminin d'eau dovod vode
alimentation féminin en eau oskrba z vodo
basses eaux nizko vodno stanje; figuré pomanjkanje denarja, stiska za denar
chasse féminin d'eau izpiranje z vodo, izpiralna cev (v WC)
chute féminin d'eau slap
compteur masculin à eau vodni števec
conduite féminin d'eau vodovod
con-sommation féminin d'eau poraba vode
coup masculin d'épée dans l'eau (figuré) udarec v vodo, neuspešno dejanje
cours masculin d'eau vodni tok
diamant masculin de la plus belle eau diamant z najčistejšim sijajem
distribution féminin d'eau razdeljevanje vode, oskrbovanje z vodo
écoulement masculin d'eau odtok, odtekanje vode
à fleur d'eau na vodni površini
infiltration féminin d'eau vdiranje, pronicanje vode
jet masculin d'eau vodni curek; vodomet, fontana
jour masculin des grandes eaux dan (delujočih) vodometov (v Versaillesu)
niveau masculin d'eau vodna gladina, vodno stanje
prise féminin d'eau priključek na vodo
rat masculin d'eau vodna podgana
refroidissement masculin à eau hlajenje z vodo
trombe féminin d'eau vodna tromba
usine féminin de distribution des eaux vodovod
ville féminin d'eaux kopališki kraj
voie féminin d'eau vodna pot
aller aux eaux iti v slatinsko zdravilišče
s'en aller en eau de boudin, à vau-l'eau (figuré) iti po vodi, ne uspeti, ponesrečiti se, spodleteti
amener de l'eau au moulin de quelqu'un komu vodo na mlin dovajati
être comme l'eau et le feu (figuré) biti popolnoma različen po značaju, slabo se razumeti
être à l'eau (familier) biti uničen
être heureux comme un poisson dans l'eau počutiti se, biti srečen ko riba v vodi
c'est une goutte d'eau dans la mer (figuré) to je kaplja v morje
être tout en eau biti ves v znoju, kopati se v znoju, biti ves prepoten
faire eau, avoir une voie d'eau puščati vodo
le navire fait de l'eau ladja se oskrbi s pitno vodo
se fondre en eau (s)topiti se v solzah
s'imbiber, se gonfler d'eau napojiti se, biti napojen z vodo
se jeter dans l'eau skočiti v vodo (za kopanje)
à l'eau utopiti se
se jeter dans l'eau pour ne pas se mouiller priti z dežja pod kap
laver à l'eau oprati, umiti z vodo
mettre à l'eau spustiti v vodo (ladjo)
mettre de l'eau dans son vin (figuré) ubrati milejše strune, zmanjšati svoje zahteve
mettre l'eau à la bouche de quelqu'un komu skomine delati
nager entre deux eaux plavati pod vodo, figuré nobenemu se ne hoteti zameriti
naviguer, être dans les eaux de quelqu'un (figuré) biti privrženec neke osebe
se noyer dans un verre d'eau ne si znati pomagati v najmanjši težavi
d'ici là il passera de l'eau sous le pont dotlej bo minilo še precéj časa
pêcher en eau trouble v kalnem ribariti
porter de l'eau à la rivière nositi vodo v Savo
prendre les eaux jemati zdravilne kopeli
ne pas prendre l'eau ne prepuščati vode
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
rester le bec dans l'eau ne se znati izvleči iz težave
revenir sur l'eau zopet priti na površje, figuré spet se postaviti na noge
rincer à l'eau splakniti z vodo
suer sang et eau potiti se od strahu, razburjenja, zelo se razburiti
le temps est à l'eau kaže na dež
tenir l'eau držati vodo, ne prepuščati vode
il tombe de l'eau dežuje
notre projet est tombé à l'eau naš načrt je padel v vodo
l'eau m'en vient à la bouche sline se mi pocedijo v ustih (ob tem)
vivre d'amour et d'eau fraîche živeti od ljubezni in zraka
l'eau va tou-jours à ! a rivière (figuré) denar pride vedno k denarju, k bogatinom
il n' est pire eau que l'eau qui dort (proverbe) tiha voda globoko dere
tant va la cruche à l'eau qu'à la fin elle se casse (proverbe) toliko časa se izpostavljati nevarnosti, da jo končno skupimo

fry¹ [frai] prehodni glagol & neprehodni glagol
cvreti (se)
arhaično, figurativno vznemiriti

to have other fish to fry imeti druge opravke
ameriško to fry the fat out of s.o. s političnimi obljubami izsiljevati denar od koga
fried egg pečeno jajce, "na oko"

fulmentum -ī, n (iz *fulc-mentum: fulcīre)

1. opora, podpora: Vitr., Cels., Amm., Aquitanicum Sid. steber iz akvitanskega marmorja.

2. occ. posteljna noga, posteljni podstavek: uni pedi subiciendum fulmentum est Cels. podložek; preg.: fulmenta lectum scandunt Varr. ap. Non. = „jajce več kakor puta (= kokoš) ve.“

galebj|i [é] (-a, -e) Möwen- (jajce das Möwenei)

geminus 3

I. dvojen (po rodu), kot dvojček rojen, dvojče(te)n: geminus frater PL. dvojček, frater germanus geminus PL. rodni dvojček, geminissumus PL. (o enem dvojčku), soror gemina germana PL. rodna dvojčica, fratres gemini CI. dvojčka, g. proles V. otroka dvojčka, g. fetus, g. sorores, g. Tyndaridae O., g. ovum H. dvojčno jajce (Ledino); kot subst. geminus -ī, m dvojček: g. Castor O., g. Pollux H., gabinorum formas esse similes CI., mater geminos internoscit consuetudine oculorum CI., quoniam gemini essent nec aetatis verecundia discrimen facere posset L., gemini (= Kastor in Poluks) O., Letona geminos edidit O.; o živalih: asina raro geminos parit PLIN.; o stvareh: gemini
a) ozvezdje Dvojčka (Dioskura): VARR., PLIN. = geminum astrum COL.
b) moda (du. subst. modo): AMM. –

II. metaf.

1. dvojen: ex unis geminas mihi conficies nuptias TER., gemini nominis errore servatus est CI., vos geminae voragines ... rei publ. CI., gemino lucernae lumine declarari CI., vim geminam sentit paratque duobus O., g. vires O. moža in konja, (hydra) geminas resumpsit vires O., stupuit gemina nece coniugis Orpheus O.

2. dva, oba, dvojica: geminae somni portae V., g. acies, g. nares V., tempora g. V. obe senci, V. g. aures, g. pedes O., tudi sg. g. pes O. dvoje nog, g. fratres ali g. sorores O. dva, dve, g. angues O. dve, g. sidus O. zvezdna dvojica, dvozvezdje, g. Arcti O. (ozvezdji) Veliki in Mali voz (medved), scinditur amnis in geminas partes O., g. manūs MART.

3. dvolik: Chiron (kot človek in konj) O., Cecrops (zaradi kačjih nog) O., gemina figura tauri iuvenisque O., g. corpus Tritonis STAT.

4. podoben (kakor dvojčka), enak: g. facies VARR., geminus ac simillimus nequitiā CI., par est avaritia, similis improbitas, eadem impudentia, gemina audacia CI., quae (memoria) est gemina litteraturae quodammodo CI. je nekako dvojček črkopisa, je tako rekoč drugi črkopis, illud vero geminum consiliis Catilinae et Lentuli CI. je skupno, ambobus geminus cupido laudis SIL.

gently [džéntli] prislov
blago, nežno, zmerno

gently boiled egg v mehko kuhano jajce
gently born plemiški, imeniten

Gesicht¹, das, (-/e/s, -er)

1. obraz, (Miene) izraz (na obrazu); das Blut steigt ins Gesicht kri udari v obraz; das Gesicht in den Händen verbergen: zakopati glavo v roke; was machst du für ein Gesicht? kako pa gledaš

2. (Sehvermögen) vid

3. bei der Brotschnitte: namazana stran

4. ugled (das Gesicht wahren čuvati ohranjati ugled, das Gesicht verlieren izgubiti ugled) ins Gesicht sehen einer Gefahr usw. soočiti/soočati se z; ins Gesicht sagen povedati v obraz; zu Gesicht bekommen dobiti pred oči, priti pred oči; ins Gesicht fallen biti v oči; ins Gesicht fassen zagledati; ins Gesicht hinein naravnost v obraz; zu Gesicht stehen pristajati; Gesichter ziehen/schneiden spakovati se; ein langes Gesicht machen dobiti/imeti kisel obraz/dolg nos; ein böses Gesicht ziehen jezno gledati; ein Gesicht wie sieben Tage Regenwetter machen gledati ko sedem dni dežja; das Gesicht verziehen narediti dolg obraz; wie aus dem Gesicht geschnitten podoben kot jajce jajcu

gníl (sadje) rotten, rotting, decayed, putrid, putrescent, decomposed; (meso) tainted, (živo meso) gangrenous; figurativno corrupt, mouldering

do jedra gníl rotten to the core
gnílo jajce rotten egg, addled egg
gníl zob a carious tooth
nekaj je gnílega v deželi Danski something is rotten in the state of Denmark

gober [gɔbe] verbe transitif požreti, pogoltniti; figuré vse verjeti

gober une huitre, un œuf pogoltniti ostrigo, izpiti jajce
il gobe tout ce qu'on lui dit vse verjame, kar mu rečeš
gober le morceau, la gober, gober l'appât iti na limanice, pustiti se ujeti
gober les mouches tratiti, zapravljati čas; pustiti si vse natvesti
gober un cambrioleur zasačiti, ujeti vlomilca
gober quelqu'un (familier) imeti simpatije za koga
celui-là, je ne le gobe pas ta mi ni pri srcu
se gober biti zelo domišljav

golobj|i [ó] (-a, -e) Tauben- (pošta die Taubenpost, jajce das Taubenei)
barva: golobje moder/siv taubenblau/taubengrau
velik kot golobje jajce taubeneigroß

golóbji dove(-), pigeon(-); dovelike

golóbje barve dove-coloured
golóbje jajce pigeon's egg
golóbje gnezdo pigeon's (ali dove's) nest
golóbji rep dovetail

golóbji de pigeon(s)

golobje jajce œuf moški spol de pigeon
golobje siv(e barve) gorge-de-pigeon

golóbji (-a -e) adj. colombino, di colombo:
golobje jajce uovo di colombo

gosj|i [ó] (-a, -e) Gänse- (pastir der Gänsehirt, jetra die Gänseleber, mast das Gänseschmalz, Gänsefett, pastirica die Gänsehirtin, pečenka der Gänsebraten, pasteta die Gänseleberpastete, jajce das Gänseei, meso das Gänsefleisch, pero der Gänsekiel, die Gänsefeder)

gota ženski spol (dežna) kaplja; protin, revmatizem

gota militar (med) kronična kapavica
gota serena (med) črna slepota
quedó sin gota de sangre kri mu je oledenela od strahu
sudar la gota gorda delati kot črna živina, kri potiti
no se ve (ni) gota tema je kot v rogu
gota a gota v kapljah, po kapljah
gota a gota se llena la bota z vztrajnim delom se vse doseže
parecerse alg como una gota de agua a otra biti si podoben kot jajce jajcu
gotas pl (zdravilne) kapljice
café con gotas (španska) črna kava z rumom ali janeževcem

goutte [gut] féminin kaplja; sraga; (majhen) požirek; populaire požirek; šilce žganja; médecine protin, udnica, skrnina

goutte à goutte po kapljicah, polagoma
goutte sciatique išijas
une goutte de nekoliko, malce
goutte d'eau, de pluie, de sueur, de sang kaplja vode, dežja, znoja, krvi
une goutte d'eau dans la mer (figuré) kaplja vode v morju, nepomembna količina, ki ne more vplivati na rezultat
c'est la goutte d'eau qui fait déborder le vase (figuré) (le ena) kaplja vode (ki je preveč) povzroči poplavo
à grosses gouttes v debelih kapljah
jusqû'à la dernière goutte de sang (figuré) do zadnje kaplje krvi
il a la goutte au nez kaplja mu od nosa
boire la goutte (familier) izpiti šilce žganja
boire une goutte (populaire) piti vodo, figuré (morati) plačati
n'entendre goutte niti besede ne razumeti
n'y entendre, n'y voir goutte (figuré) nič ne razumeti, pojmiti
prendre ses gouttes (médecine) vzeti kapljice (zdravila)
se ressembler comme deux gouttes d'eau biti si podoben kot jajce jajcu
suer à grosses gouttes kópati se v znoju
tomber à, en, par gouttes kapljati
il tombe des goutte-s kaplja
ne voir goutte prav nič ne videti
on n'y voit goutte ici prav nič se ne vidi tu
ne pas avoir une goutte de sang dans les veines biti brez energije, biti mevža(st)

grope [group] neprehodni glagol & prehodni glagol (for, after)
tipati, tavati

to grope a hen otipati kokoš (če ima jajce)
to grope one's way towards pretipati se kam