Franja

temptō (zaradi zamenjave z nekim iter., iz tendō izpeljanim glag. *tentō pisano tudi tentō) -āre -āvī -ātum

I.

1. tipati, otipati (otipavati), potipati (potipavati), dotakniti (dotikati) se koga, česa, „(po)šlatati“, „ošlatati“, prije(ma)ti koga, kaj: V., Lucr., Corn., Ph., Col., Plin., Fl. idr., pectora O., venas Suet., Q., temptatae pollice venae O., corvus temptat ficum rostro O. kljuva, flumen pede Ci.

2. metaf. napasti (napadati), poskusiti (poskušati) osvojiti kaj, lotiti (lotevati) se koga, česa: simul ex terrā scalis et classe moenia oppidi temptans C., Caesar existimabat temptandam sibi Achaiam (sc. esse) C., nationes bello Ci., urbem, castra L., munitiones testudinibus ac musculis Auct. b. Alx.; pren.: populi Romani ius Auct. b. Alx. zaleteti (zaletavati) se v … , a multis temptatus N. obtožen; occ. (o boleznih) napasti (napadati), popasti (popadati), (z)grabiti, prije(ma)ti, prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, prevze(ma)ti, seči (segati, sezati) po čem: corpora (latus aut renes H.) morbo temptantur Ci., oves temptat scabies V.; od tod: autumnus exercitum valetudine temptaverat C. se je (bila) lotila, vina temptatura pedes V. ali vina temptant caput Plin. vino pride (gre) v noge, vino gre (stopi) v glavo, temptatum frigore corpus H. —

II.

1. poskusiti (poskušati), poizkusiti (poizkušati), preizkusiti (preizkušati), preskusiti (preskušati), skušati, izkušati, prizadevati si za kaj, poganjati se za čim, truditi se za kaj, lotevati se česa: maris altitudinem Isid. meriti (z grezilom), fortunam C., Ci., S., se, alicuius patientiam Ci., oppugnationem L., proelia V., bella frustra Eutr., militiae munia T. poskušati se v … , iter C., H., aditūs V., temptanda via est, quā … V., res saepius frustra temptata Ci., temptare aliquid (naspr. quiescere) Plin. iun.; pesn.: Thetim ratibus V. preizkušati morje z ladjami = pluti (jadrati, ladjati) po morju; tako tudi: Bosporum H., Oceanum T., vadum fluminis Cu., Istrum Cl.; verba temptata O. ki jih kdo skuša izgovoriti, temptare spem pacis, triumphi L. poskušati, ali je kaj upanja za mir, za triumf, dubiam spem armorum Vell. poskušati vojno srečo, auxilium V. poskušati, ali je kaj pomoči, caelestia V. stremeti za nebom, skušati si prilastiti nebo; z odvisnim vprašanjem: Pl., Iuv. idr., temptares, quid populus Romanus ferre posset Ci., temptat, quae sit fortuna facillima V., temptavit (sc. vipera), si qua res (gr. εἴ τι) esset cibi Ph. če je kaj jedi; s finalnim stavkom: quod aliud hoc iudicio temptatur, nisi ut id fieri liceat? Ci., temptavit per partem tribunorum, ut sibi Aegyptus provincia daretur Suet.; impers.: tempatum, ut … L.; z inf.: Cu., Lucr., Pers., Q., Iuv. idr., persuadere temptat N., Triones temptarunt aequore tingi O., vestis temptata revelli O., taurus irasci temptat V., temptare aquā hostem prohibere Hirt.; abs., redko subst. temptātum -ī, n: temptatum a tribuno (poskus tribunov), ut rogationem ferret L.

2. occ. peljati (voditi) v skušnjavo, skušati, izkušati, skušati dobiti (prepričati itd.) koga o čem, koga (v) kaj, (za)prositi, poprositi, pozvati (pozivati), (raz)drastiti, vznemiriti (vznemirjati), (raz)dražiti, razvne(ma)ti, razburiti (razburjati), napasti (napadati) itd.: V., H., Mart., Suet. idr., temptata est eius abstinentia a Diomedonte N., temptare animos S., animos civitatum C. skušati si pridobiti, nationes ali rem publicam Ci. vznemirjati, iudicium pecuniā Ci. skušati podkupiti, temptata est eorum fides per promissa T., temptare Iunonem Tib. skušati zapeljati, iras alicuius Lucan.; s finalnim stavkom: nequiquam temptati, ut desisterent L., temptatus, ut umbras carminibus eliceret T.; z odvisnim vprašanjem: unde creditur Domitianus occultis ad Cerialem nuntiis fidem eius temptavisse, an praesenti sibi exercitum imperiumque traditurus foret T.

vectō -āre -āvī -ātum (frequ. k vehere) voziti, peljati, nositi, nesti: Varr., Val. Fl., Aug. idr., fructūs ex agris L., plaustris ornos V., corpora carinā V., corpora vectet aqua Pr.; pass. (z abl.): vectabor umeris eques H. dal se bom nositi na ramah, vectabatur octophoro Ap. dal se je v nosilnici nositi osmerici sužnjev, carpentis vectari per urbem L. ali vehiculo vectari Fr. ali voluptatis causā huc atque illuc vectari Petr. voziti se, equis vectari O., Cu., Iust. ali ante signa vectari L. jezditi, jahati; occ.: praeter oram Ligurum vectari L. jadrati, ladjati, dorso Pegaseo vectari Pr. leteti.

vēlum -ī, n (etim. nezadostno dokazana beseda; morda iz osnovne obl. *u̯ēx-lom > *u̯ex-lum (prim. tudi demin. vēxillum) iz indoev. kor. *u̯eg- tkati)

1. jadro: Pl., N., C., Auct. b. Alx., Macr., Hier. idr., antemnis subnectere velum O.; sg. kolekt.: pleno subit ostia velo V. z napetimi jadri, na vsa jadra, velo et remige portūs intrat O. z jadri in veslanjem, na vso moč; nav. pl. v raznih reklih: vela facere V., vela fieri imperavit Ci., vela pandere Ci. razpe(nja)ti jadra, vela dare Ci., vela dare ventis (notis) O. nastaviti jadra vetrovom = z vetrom (od)pluti, (od)jadrati; v enakem pomenu tudi samo: vela dare Ci., H., vela dare in altum L., V. ali per aequor H. ali ad patriam O.; toda vela dare rati O. dati ladji pluti, vela contrahere Ci. ep., H. ali subducere Cu., Auct. b. Alx. ali legere V. jadra zvi(ja)ti, spe(nja)ti, spodvezati (spodvezovati), pobrati (pobirati), vela deducere O. ali solvere V. jadra spustiti (spuščati), dvigniti (dvigati), razpe(nja)ti, vela parare O. usmeriti v beg; preg.: res omni contentione, velis, ut ita dicam, remisque fugienda Ci. = na vso moč; pren.: vela facere Ci. v govoru hitro napredovati, pandere vela orationis Ci., vela dare ingenio O. ali famae Mart., plenis gloriae velis feretur Val. Max., vela contrahere Ci., H., voti contrahere vela tui O.

2. occ. tkanina, ogrinjalo, zagrinjalo, zastor, zavesa, plahta, ponjava, pokrivalo, platno: Plin., Plin. iun., Suet., Hier. idr., tabernacula carbaseis intenta velis Ci. s tanko bombaževino; o plahtah, razpetih nad gledališči: Pr., Lucr., Val. Max.; hiperbola: velis amicti, non togis Ci.

3. meton. plovilo, ladja: non habent mea vela recursūs O., flabat adhuc eurus redituraque vela tenebat O.

vet|er [é] moški spol (-ra; -rovi) der Wind (južni Südwind, severni Nordwind, severovzhodni Nordostwind, severozahodni Nordwestwind, astronomija Sončev Sonnenwind, Solarwind, jesenski Herbstwind, nočni Nachtwind, letalstvo, pomorstvo bočni Seitenwind, hrbtni Rückenwind, kopni Landwind, nasprotni Gegenwind, katabatni/padajoči Fallwind, pobočni Hangwind, pritalni Bodenwind, viharni Sturmwind, višinski Höhenwind, vrtinčast Wirbelwind, vzponski Aufwind, za jadranje Segelwind, z morja Seewind), Windverhältnisse množina, Windbewegungen množina
svež veter neuer/frischer Wind
ugoden veter pomorstvo raumer Wind
mlin na veter die Windmühle
hiter kot veter schnell wie der Wind, windschnell
sneg, ki ga prenaša veter gewehter Schnee
govoriti v veter in die Luft reden, in den Wind reden
imeti veter v hrbet den Wind im Rücken haben
piha nov veter figurativno hier weht jetzt ein neuer/anderer Wind
vedeti, od kod veje veter wissen, woher der Wind weht
vzeti komu veter iz jader (jemandem) den Wind aus den Segeln nehmen
zapisati v veter in den Rauch schreiben
… vetra Wind-
(pritisk die Windlast, hitrost die Windgeschwindigkeit, moč/jakost die Windstärke, smer die Windrichtung)
sunek vetra böiger Wind, der Windstoß, die Windbö
močan sunek vetra die Bö, Böe, Sturmbö, navzdolnik: Fallbö, Fallböe
vrtinec vetra die Wettersäule
zaščiten pred vetrom windgeschützt
pomorstvo jadrati z vetrom vor dem Wind segeln
obračati z vetrom halsen
obrat z vetrom die Halse
s premčevim vetrom am Wind
z nasprotnim vetrom beim Wind
človek, ki obrača plašč po vetru der Wendehals, der Gesinnungakrobat
obračati plašč po vetru sein Mäntelchen in den Wind hängen, den Mantel nach dem Wind drehen
vedeti, od kod veter veje wissen, woher der Wind weht

véter wind, (hud) storm, gale, (šibak) breeze

véter od zadaj following wind, tail wind
brez vétra windless
kot véter hitro like the wind
proti vétru in the wind's eye, in the teeth of the wind
na vse štiri vétrove to the four winds
z vseh vétrov (figurativno) from the four corners of the earth
nasproten véter contrary wind
ugoden véter favourable (ali fair) wind
močan véter strong (ali high) wind
nestanoviten véter shifting (ali squally) wind
véter od zadaj aeronavtika tail wind
ladja brez vétra becalmed ship
sunek vétra blast
udarec vétra squall, blast, gust
proti vétru, proti smeri vétra pristati aeronavtika to land upwind
severni (vzhodni) véter north wind (east wind)
vétru izpostavljeno mesto windy place
razpršeni na vse (štiri) vetrove scattered to the four winds
vetrovi medicina wind, flatulence, flatulency
biti zaščiten pred vét om to be sheltered from the wind
vét brije, ostro, mrzlo the wind blows cold
vét brije čez planjavo the wind sweeps over the plain
govoriti v vét (figurativno = zaman) to speak (ali to preach) to the winds, to talk in vain, to waste one's breath
od kod piha vét? where (ali what direction) is the wind from?
vét piha s severa the wind is in the north
vét močno piha the wind is blowing hard
pihal je močan vét there was a high wind
vét mi je odpihnil klobuk the wind blew my hat off
vidim, od kod vét piha (figurativno) I see how the land lies
vem, od kod vét piha (figurativno) I know how (ali which way) the wind blows
zapihal je drug vét (figurativno) the wind has turned
kakor vét piha (figurativno) as the wind blows
priti z vseh vétrov (vseh strani sveta) to come from the four corners of the earth
ostati brez vétra (ladja) to be becalmed
jadrati, pluti z vétrom v hrbtu to sail before the wind
jadrati, pluti, kakor véter potegne (figurativno, obračati svoj plašč po vetru) to shift (ali to veer) with the wind
véter potegne (nastane, se dvigne) the wind rises
véter se je polegel the wind has fallen (ali has abated, has dropped, has died down)
obračati plašč po vétru (figurativno) to be a turncoat, to switch sides
ugotoviti, kako véter piha to find out how the wind blows (ali lies)
spuščati vétrove medicina to break wind
imeti vétrove medicina to be troubled with wind
otroka napenjajo vétrovi medicina the baby has (ali pogovorno baby's got) wind
vzeti komu véter iz jader (figurativno) to take the wind out of someone's sails
kdor véter seje, vihar žanje who sows the wind, reaps the whirlwind

véter (-tra) m vento; ekst. aria:
veter piha, vleče il vento soffia, tira
veter napenja jadra il vento gonfia le vele
veter tuli, zavija, žvižga il vento fischia, urla, ulula
veter ziblje žito na polju il vento fa ondeggiare il grano
hoditi proti vetru andare contro vento
zastave vihrajo v vetru le bandiere sventolano
jahati, kot bi te veter nesel galoppare come portati dal vento
nasadi, izpostavljeni vetru frutteti esposti al vento
blag, močen, ugoden veter vento mite, forte, favorevole
hladen, oster, topel veter vento freddo, aspro, caldo
severni veter tramontana
južni veter austro
vzhodni, zahodni veter levante, ponente
krmni, premčni veter vento di poppa, di prua
čelni veter vento contrario
astr. sončni veter vento solare
geogr. pasatni veter aliseo
kopni veter vento di terra
morski veter vento, brezza di mare
rafalni veter vento a raffiche
vzgonski veter corrente ascendente
anabatski, katabatski veter vento anabatico, catabatico
konstantni, periodični, variabilni veter vento costante, periodico, variabile
jakost vetra forza del vento
navt. dobiti veter v jadro avere il vento in poppa
jadrati proti vetru, z vetrom navigare contro vento, sotto vento
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vedeti, od kod veter piha capire che vento tira
zdaj piha za nas ugoden veter abbiamo il vento in poppa
kakšen veter te je prinesel k nam che buon vento ti porta?
začel je pihati drug veter è cambiato il vento
dati komu vetra suonare qcn. di santa ragione; far vedere a qcn.
govoriti vetru, v veter parlare al deserto
predati se vetru lasciarsi andare
delati hud veter zaradi česa scatenare un putiferio
evf. imeti vetrove soffrire di flatulenza, avere i venti
zbrati se z vseh vetrov venire dai quattro venti
boriti se z mlini na veter lottare contro i mulini a vento
po vetru secondo il vento che tira
PREGOVORI:
kdor seje veter, bo žel vihar chi semina vento raccoglie tempesta

voile² [vwal] féminin jadro; jadrnica; jadranje

bateau masculin à voiles jadrnica
voile latine trikotno jadro
vol masculin à voile letalsko jadranje
faire de la voile jadrati
faire voile vers jadrati, pluti proti
avoir le vent dans les voiles imeti ugoden veter, figuré uspeti
(familier) avoir du vent dans les voiles biti pijan
faire force de voiles, mettre toutes voiles dehors (ali: au vent) vse sile napeti (za dosego cilja), pošteno poprijeti
(populaire) mettre les voiles oditi
mettre à la voile odpluti

voilier [vwalje] masculin (športna) jadrnica; izdelovalec, popravljalec jadrnic

voilier d'entraînement šolska jadrnica
faire du voilier jadrati po morju

vol² [vɔl] masculin let(enje), polet; jata

vol à voile letalsko jadranje
au vol v poletu, med letenjem
à vol d'oiseau iz ptičje perspektive, v ravni črti
vol d'oiseau (figuré) zračna črta
vol de reconnaissance (militaire) ogledovalni polet
vol plané letenje z ustavljenim motorjem
vol sans escale polet brez vmesnega postanka
vol en piqué strmoglavi let
vol spatial vesoljski polet
vol orbital des cosmonautes orbitalni polet kozmonavtov
escroc masculin de haut vol velik slepar
faire, effectuer un vol à voile jadrati z letalom
prendre son vol odleteti, figuré postati goden, prost
saisir une remarque au vol mimogrede ujeti (slišati) opazko

water¹ [wɔ́:tə]

1. samostalnik
voda, vodna površina; reka, morje
množina vodé, vodovje, voda, morje; slatina, mineralna voda; plima in oseka
kemija vodna raztopina
tehnično vodni sijaj, blesk (na draguljih); spreminjanje barv (na tkanini)
medicina seč, urin; solze; slina; znoj

above water nad vodo, plavajoč; figurativno finančno trden
by water po vodi, po vodni poti
on the water v čolnu, na ladji; na morju
in Chinese waters v kitajskih vodah
as a fish out of water figurativno kot riba na suhem
in deep water(s) v težavah, v neprilikah, v škripcih
between wind and water figurativno na ranljivem mestu, v ranljivo mesto
in low water figurativno (biti) v slabih razmerah, na suhem
like water figurativno izdatno, potratno
of the first water (dragulj) prvega sijaja, najboljše vrste
water bewitched pogovorno zvodenela redka pijača (čaj, alkoholna pijača)
water on the brain figurativno vodenoglavec
blue water morska gladina
brandy and water z vodo mešano žganje
high water plima; figurativno vrhunec, kulminacija
lavender water sivkina (toaletna) voda
low water oseka; figurativno najnižji nivó, najslabši rezultat
mineral water slatina, mineralna voda
red water krvav urin, seč
strong water zastarelo žganje
table water slatina (zlasti v steklenicah)
thermal water termalna voda
written in water figurativno prehoden, kratkotrajen, na pesku zgrajen; ki se bo uresničil
to be on the water biti na ladji, na poti z ladjo
to be in hot water biti v nepriliki, v škripcih
to be in low water biti v stiski
to be in smooth water biti v ugodnih razmerah, uspevati
it brings the water to my mouth sline se mi pocede ob tem
to cast one's bread upon the waters izkazati dobroto, ne da bi pričakovali zahvalo
to cross the waters iti čez morje
the boat draws 10 feet of water ladja ima 10 čevljev ugreza
to fish in troubled waters figurativno v kalnem ribariti
to get into hot water for priti (zaiti) v neprilike (v stisko, v škripce)
to hold one's water zadrževati vodo
to keep one's head above water obdržati se na površini
to make (ali to pass) water urinirati
to make (ali to take) water puščati vodo (o ladji)
to make foul water navtika jadrati v plitvi vodi
to pour oil on the waters figurativno izgladiti, poravnati, odstraniti zapreke; umiriti
to spend money like water figurativno za prazen nič trošiti denar
to throw cold water on figurativno posmehovati se (čemu), ohladiti, politi z mrzlo vodo; zmanjšati veselje ali navdušenje za; spodnesti, preprečiti, onemogočiti
that threw cold water on my plans to je bilo kot hladna prha na moje načrte
to take the water (o ladji) biti splavljen, porinjen v vodo
to take (ali to drink) the waters piti mineralno vodo, zdraviti se s slatino (at Radenci v Radencih)
still waters run deep tiha voda globoko dere (bregove podira)

2. pridevnik
vodni

water balance tehnično libela
water buffalo vodni bufalo
water bus vodni avtobus, hidrobus
water heater bojler
water ski vodna smučka
neprehodni glagol
smučati se na vodi

water skier vodni(a) smučar(ka)
water skiing smučanje na vodi
water storage reservoir akumulacijski bazen

wind¹ [wind] samostalnik
veter; vihar, vihra; vetrna tromba
aeronavtika smer vetra; zrak; vonj, duh, voh
medicina vetrovi, napenjanje, plini; dih, dihanje; (trebušna) prepona
množina strani neba; (umetni) zračni tlak
glasba, ednina, konstrukcija pihala
figurativno prazne besede, čenče

between wind and water figurativno na občutljivem mestu
from the four winds z vseh strani neba, od vsepovsod
in(to) the wind's eye, into the teeth of the wind proti vetru
by the wind navtika s spodnjim vetrom (veter z boka proti ladijskemu kljunu)
off the wind s polovičnim vetrom (med bočnim in krmilnim)
to the four winds na vse (štiri) vetrove
like the wind kot veter, kot strelica, hitro
capful of wind vetrič, sapica od časa do časa
a fair (contrary) wind ugoden (neugoden) veter
puffed up with wind figurativno napihnjen, nadut, domišljav
slant of wind navtika sunek ugodnega vetra
sound in wind and limb v odlični telesni kondiciji
to be in the wind figurativno biti v zraku
there is s.th. in the wind figurativno nekaj je v zraku
all his promises are but wind vse njegove obijube so le prazne besede
it is an ill wind that blows nobody good v vsaki nesreči je tudi kaj dobrega
to break wind medicina spuščati vetrove
to catch wind of s.th. zavohati kaj
to cast (ali to fling; ali to throw) to the wind na vse vetrove vreči, figurativno zapravljati, ne se zmeniti za
to come from the four winds priti z vseh strani sveta
to find out how the wind blows (ali lies) ugotoviti, kako veter piha (tudi figurativno)
to get (the) wind of s.th. zavohati, zasumiti, priti na sled, zvedeti, slišati kaj
the affair got (ali took) wind stvar se je razvedela
to get the wind up prestrašiti se, imeti tremo; pobesneti
to have lost one's wind biti ob sapo
to have one's wind taken biti paraliziran zaradi udarca v trebušno prepono (pri boksanju)
to hit in the wind figurativno zadati udarec v želodec
to put the wind up s.o. prestrašiti koga, pognati komu strah v kosti
to raise the wind sleng, figurativno dobiti potrebni denar; dvigniti prah
the wind rises veter nastane, se dvigne
to lose one's wind priti ob sapo
to recover one's wind zopet k sapi priti
to go to the winds figurativno propasti
he preaches to the winds govori v veter (zaman, stenam)
to sail before the wind pluti, jadrati z vetrom v hrbtu
to sail close to the wind figurativno delati nekaj, kar je komaj še pošteno; mejiti na nezakonitost; figurativno skrajno varčno gospodariti
to pump wind into the tire napolniti pnevmatiko z zrakom
to sail with every shift of wind jadrati, kakor veter potegne, figurativno obračati svoj plašč po vetru
to sow the wind and reap the whirlwind sejati veter in žeti vihar
to speak to the winds govoriti v veter, zaman (stenam) govoriti
to take the wind out of s.o.'s sails figurativno prehiteti koga s čim, kar je on hotel napraviti, ter ga s tem oškodovati; premagati koga z njegovim lastnim orožjem
to be troubled with wind medicina imeti vetrove
to whistle down the wind figurativno zaman kaj želeti

Wind, der, (-/e/s, -e) veter (blasen pihati); Technik Metallurgie (vpihan) zrak; Wind und Wetter figurativ vremenski vplivi; ein neuer/frischer Wind figurativ svež veter; halber Wind [Schiffahrt] Schifffahrt bočni veter; raumer Wind ugoden veter; schnell wie der Wind hiter kot veter; Wind bekommen von figurativ priti na ušesa (er hat Wind bekommen von X X mu je prišel na ušesa) ; den Wind im Rücken haben imeti veter v hrbet ( tudi figurativ ); den Wind aus den Segeln nehmen vzeti veter iz jader ( tudi figurativ ); viel Wind figurativ mnogo hrupa; viel Wind machen zganjati dosti hrupa (von zaradi) ; das ist Wind in seine Segel figurativ to je voda na njegov mlin; die Fahne nach dem Wind hängen obračati plašč po vetru; sich den Wind um die Ohren/um die Nase pfeifen lassen razgledati se po svetu; wissen, woher der Wind weht vedeti, od kod veje veter ( tudi figurativ );
an: am Wind [Schiffahrt] Schifffahrt s premčevim vetrom, proti vetru;
bei: bei Wind und Wetter v slabem vremenu; beim Wind [Schiffahrt] Schifffahrt z nasprotnim vetrom;
in: in alle Winde na vse strani neba; in den Wind reden govoriti v veter; einen Rat: in den Wind schlagen ne zmeniti se za (nasvet);
vor: vor dem Wind [Schiffahrt] Schifffahrt jadrati z vetrom, z vetrom v krmo

yachting [jɔtiŋ] masculin jadranje, jadralski (vodni) šport

yachting sur glace jadranje na ledu
faire du yachting jadrati

идти iti; odhajati; prihajati;
искусство идёт по реалистическому пути umetnost se razvija v realistični smeri;
хорошо и. по всем предметам uspevati v vseh predmetih;
от земли идёт пар iz zemlje se vzdiguje para;
кровь идёт kri teče;
идут слухи širijo se glasovi, govorijo;
всю дорогу шли леса ob vsej cesti so gozdovi;
дорога шла к реке pot je držala k reki;
день всё идёт še vedno je dan;
и. на уступки privoliti v kaj;
кожа идёт на обувь usnje se rabi za obutev;
и. на смену кому zamenjati koga;
куда ни шло prav, naj bo;
дело идёт о том gre za to;
и. на вёслах veslati;
и. под парусами jadrati;
и. на пари staviti;
идёт gre, dobro je;
дождь идёт dežuje;
речь идёт о pogovor se suče okoli;
что идёт в театре? kaj igrajo v gledališču?;
мне идёт двадцатый год sem V dvajsetem letu;
голове идёт кругом ne vem, kje mi glava stoji;
платье это вам идёт ta obleka vam pristaja;
и. замуж за кого omožiti se;
и. по батюшке vreči se po očetu

ката́тися -та́юся недок., vozíti se vózim se nedov.

• ката́тися на па́русній ло́дці jádrati
• ката́тися на ли́жах smúčati se

парус m jadro;
поднять паруса razpeti jadra, odjadrati, odpluti;
убрать паруса jadra sneti;
на всех парусах z razpetimi jadri;
идти под парусами jadrati

плавать plavati; pluti;
п. парусами jadrati;
мелко п. biti nezmožen, biti neznaten v družbi