Franja

δικαστικός 3 1. kar se tiče sodnije, sodnijski, λήμματα δικαστικά = δικαστικόν sodnijska plača (s početka 1, pozneje 3 oboli). 2. v pravoznanstvu izveden, pravoveden; ἡ δικαστική pravoznanstvo.

δυνατός 3 (adi. verb. od δύναμαι) 1. act. zmožen a) močan, krepak, čvrst, jak, τινί na (v) čem, δυνατὸς γίγνομαι, εἰμί morem; b) sposoben, spreten, pripraven, vešč, izveden z inf.; c) mogočen, vpliven, ugleden, plemenit; οἱ δυνατοί boljarji, plemenitniki, lat. optimates; χρήμασιν δυνατός premožen. 2. pass. mogoč, močen, δυνατόν ἐστι z inf. ali aee. c. inf., εἰς, κατὰ τὸ δυνατόν, ἐκ τῶν δυνατῶν, ἀπὸ τοῦ δυνατοῦ po možnosti, po močeh; ὡς (ᾗ, ὅσον) δυνατόν s sup. kolikor je mogoče, kar; ὁδὸς δυνατὴ πορεύεσθαι hoden, zložen. – τὸ δυνατόν možnost, moč, τὰ δυνατά kar je mogoče, kar se da izvršiti. – adv. δυνατῶς zelo, močno, δυνατῶς ἔχει možno, mogoče je, sme se.

ἔμπαιος 2 (ἐμπάζομαι) izveden, vešč, spreten v čem τινός.

ἔμ-πειρος 2 (πεῖρα) izveden, vešč, izkušen τινός, περί τι; ναῦς (pre)izkušen; τὸ ἐμπειρότερον večja izkušnja. – ἐμπείρως ἔχω τινός poznam koga po izkušnji (občevanju).

ἡγεμονικός 3 (ἡγεμών) 1. sposoben, da kaj začne, sposoben za vodnika, ἡγεμονικώτερος πρὸς τὴν φύσιν ταύτην spretnejši, pripravnejši v tem (t. j. da ponudi prvi bratu roko v spravo), πρὸς τὰ πονηρά zapeljujoč, zvajajoč k … 2. sposoben, pripraven za vodstvo (poveljevanje), izveden v vodstvu.

ἰᾱτρικός 3, ion. ἰητρικός (ἰατρός) zdravniški, zdravilski, izveden v zdravništvu; ἡ ἰατρική (sc. τέχνη) zdravništvo, zdravniška umetnost (= τὰ ἰατρικά), ἰατρικώτατος najspretnejši zdravnik.

ἴδρις, ιος, ὁ (εἰδέναι) ep. poet. vešč, izveden τῶν ἔργων, razumen, izkušen, κατὰ γνώμην po svojem razumu, spreten, οὐδὲν ἴδρις ničesar sluteč.

ἱππικός 3 (ἵππος) 1. kar spada h konju (ali vozu), ki se tiče konja (= ἵππων), konjski, vozni, vprežen; δρόμος tek konj, ναυάγια koščki (razbitega) voza, ὀχήματα s konji naprežen voz, ἀγών tekma v hitri vožnji. 2. ki se tiče jezdeca ali konjice, konjiški, θώραξ oklep za jezdeca, μάχη, λόχος na konjih, δύναμις moč konjice, konjica. 3. poznavalec konj, spreten jezdec, izveden v konjereji. 4. a) ἡ ἱππική (sc. τέχνη) spretnost v jahanju, umetnost jahanja, jezdarstvo, konjiška služba, vežbanje v jahanju; b) τὸ ἱππικόν konjica, konjištvo, napreženi vozovi, pratež.

ἱστορικός 3 izveden v zgodovini, zgodovinski.

ἵστωρ, ορος, ὁ ἴστωρ [Et. iz ϝιδ-τορ, gl. εἶδος] vešč čemu, izurjen, izveden v čem τινός; subst. ὁ izvedenec, veščak, razsodnik, posrednik, priča.

κομμωτικός 3 izveden v lišpanju, ἡ κομμωτικὴ (τέχνη) umetnost lišpanja.

κυβερνητικός 3 (κυβερνήτης) izveden v krmarjenju, ἡ κυβερνητική(sc. τέχνη) krmarjenje, umetnost, krmiti (ladjo).

μηχανικός 3 μηχανόεις 3 (μηχανάω) iznajdljiv, bistroumen, izveden, spreten; premeten, zvit; τὸ μηχανόεν τέχνας bistroumnost, spretnost v izumljanju; subst. ὁ inženir.

ναυτικός 3 (ναύτης) 1. ladijski, pomorski, δύναμις vojna moč na morju, mornarica. 2. v mornarstvu izveden. 3. subst. a) ὁ ναυτικός brodar, mornar; b) ἡ ναυτική (sc. τέχνη) brodarstvo, mornarica, služba v mornarici; c) τὸ ναυτικόν brodarstvo, mornarstvo, brodovje, mornarica; d) τὰ ναυτικά mornarska služba, služba na ladjah.

νομικός 3 (νόμος) 1. ki se tiče zakonov, zakonit, postaven, μάχαι prepiri glede postav NT. 2. izveden v zakonih; subst. ὁ pismouk NT.

πολεμικός 3, πολέμιος 3 πολεμιστήριος (πόλεμος) 1. ki se tika vojske, ki spada k vojski, vojen, bojen; a) ἡ πολεμική vojna spretnost (umetnost); b) τὸ πολεμικόν bojni krik, znamenje za napad; τὰ πολεμικά in τὰ πολέμια vojne zadeve, vojaška služba, vojaščina, vojaštvo, vojna oprava, τὰ πολεμιστήρια vojna sredstva, bojni voz, vojna oprava (orožje); πολεμιστήριος ἀνδρεία hrabrost v boju. 2. za vojno sposoben, izveden v vojski, bojevit, bojaželjen. 3. a) sovražen, sovražnega mišljenja; b) γῆ sovražno ozemlje = ἡ πολεμία (sc. χώρα); c) nasproten, poguben, škodljiv ἔλαιον; d) ὁ πολέμιος sovražnik, nasprotnik, οἱ πολεμιώτατοι največji sovražniki; e) τὸ πολέμιον sovražna vojska, sovraštvo; τὸ φύσει πολέμιον naravno (prirojeno, staro) sovraštvo. – adv. -κῶς in -ίως sovražno, πολεμίως ἔχω τινί, πρός τινα sem komu sovražen, neprijazen, nasproten.

πολῑτικός 3 1. meščanski, državljanski, iz državljanov sestoječ, τὸ πολιτικόν meščani, meščanstvo. 2. a) državen, javen, političen, ustaven; b) izveden (spreten) v državnih poslih, državniški; ὁ πολιτικός državnik, ἡ πολιτική državništvo, državoznanstvo, τὰ πολιτικά javne zadeve, politika, politične razmere. – adv. -κῶς ustavno, strogo pravično, kakor se spodobi državljanu.

πολύ-ιδρις, ιος, ὁ, ἡ (ἴδρις) ep. kdor mnogo vé, zelo izveden, prebrisan, moder, razborit.

πρᾱκτικός 3 1. sposoben za delo, spreten pri opravilu, vešč, izveden v poslih (praktičen), prizadeven, delaven, podjeten. 2. kdor kaj doseže, παρά τινος od koga.

σοφός 3 1. spreten, ročen, okreten, vajen, umetelen. 2. pameten, razumen, moder, previden, izveden, iznajdljiv, vešč; zvit, prebrisan, bistroumen, učen, τὸ σοφόν pametna misel, zvijača, modrost, razumnost, vednost.