Franja

proveniénţă -e f poreklo, izvor, provenienca

Provenienz, die, provenienca, izvor

proveniēnza f

1. izhodišče, izvor, rod, poreklo, provenienca

2. pren. vir, izvor

Quelle, die, (-, -n) izvir; studenec; (Heilquelle) vrelec; (Herkunft) izvor; (Ursprung, Ausgangspunkt, überlieferter Text, Informationsquelle) vir; Fassung einer Quelle (vodno) zajetje; an der Quelle sitzen imeti dobre zveze; an der Quelle kaufen kupovati pri proizvajalcu/iz prve roke; aus erster Quelle iz prvega vira; figurativ aus trüben Quellen iz dvomljivih virov

racine [rasin] féminin, botanique korenina; zobna, lasna korenina; besedni koren; mathématiques koren; figuré izvor; osnova, temelj

sans racine brez korenine
racine carrée, cubique (d'un nombre) kvadratni, kubični koren (števila)
racine n^ième (mathématiques) nti koren
racine tuberculeuse korenski gomolj
extraction féminin d'une racine (mathématiques) korenjenje
aller à la racine de quelque chose iti kaki stvari do dna
avoir de profondes racines dans (figuré) biti globoko zakoreninjen v
couper le mal dans ses racines iztrebiti zlo s korenino vred
extraire une racine (mathématiques) koreniniti
pousser des racines pognati korenine
prendre racine ukoreniniti se (tudi figuré)

radice f

1. bot. korenina, koren:
radici avventizie adventivne, nadomestne korenine
cuffia della radice koreninska čepica
radice dolce sladki koren (Glycyrrhiza glabra)
radice di S. Apollonia (iperico) janževka, krvavec, zvonec (Hypericum perforatum)
mettere radici pren. pognati korenine
mettere radici in un luogo pognati korenine v nekem kraju
vedere l'erba dalla parte delle radici biti mrtev, biti pokopan

2. korenina, zobna korenina

3. ekst. podnožje:
radice di una montagna podnožje gore

4. jezik koren

5. mat.
radice di un numero koren, radikal:
radice quadrata, cubica kvadratni, kubični koren

6. pren. izvor, začetek

radix množina radices [réidiks, -disi:z] samostalnik
matematika & jezikoslovje koren; osnovno število
botanika korenika, korenina
figurativno izvor, (redko) vzrok

rādīx -īcis, f (iz indoev. kor. *u̯r̥d-; prim. gr. ῥάδῑξ -ῑκος vej(ic)a, šiba, ῥάδαμνος mladika, ῥαδινός, [ajol. βράδινος] vitek, uren, ῥαδαλός hitro zrasel, vitek, ῥίζα [iz *Ƒρίδi̯α, lezboško βρίσδα] korenina, got. waúrts = stvnem. wurz rastlina, zel = nem. Wurz, Wurzel, lat. rāmus, radius, tuj. v stvnem. retih, nem. Radieschen in Rettich, tuj. v sl. redkev)

I. koren, korenina, korenika dreves, rastlin: Plin. idr., radīces palmarum agrestium Ci., radicibus eruta pinus V., agere radicem ali radices Varr., O., Ci. korenine = capere (radicem) radices Ca. pognati (poganjati); occ. užitni koren: Sen. ph., Cels. idr., genus radicis, quod appellatur chara C., radix dulcis Cels. sladki koren, radix lanaria Col. milnica (prim. rādīcula 2. a), Syriaca Col. redkev, redkvica; poseb. redkev, zlasti redkvica: Cels. idr., radices lassum pervellunt stomachum H., intiba et radix O. —

II. metaf. koren, korenina =

1. najnižji, najspodn(j)ejši del kake stvari, s katerim se drži česa drugega: Cels., Petr., Plin. idr., linguae O., silex avolsa imis radicibus V., humilis radix insulae Plin. iun. plitki temelji, pluma in cutem radices egerat O.

2. montis, collis radix in pl. radices podgorje, vznožje: N., Cu., Mel., Petr. idr., sub (ob) ipsis radicibus montis C., Massici, Caucasi radices Ci., Pyrenaei Plin.

3. radix virīlis moško spolovilo, penis: Cael. (v rokopisih ni razvidno ali gre za radix ali radius virilis).

4. a radicibus (od temeljev, povsem, popolnoma) evertere domum Ph.

5. vir, izvor, izvir(ek), začetek, deblo, rod, pokolenje: patientiae Ci., Marium ex iisdem, quibus nos, radicibus natum Ci., Apollinis radix Plin. pokolenje, rod; o etimološkem izvoru: Varr.

6. močno dno, trden temelj: Pompeius eo robore vir, iis radicibus Ci. ep. ki tako trdno stoji.

rampollo m

1. vir, izvor

2. klica, poganjek

3. pren. potomec; šalj. sin

raza ženski spol rod, pleme, rasa; izvor, pokolenje

raza amarilla (blanca, negra) rumena (bela, črna) rasa

rise¹ [ráiz] samostalnik
dvig, dviganje, vzpon, vzpenjanje; (o zvezdi, Soncu) vzhajanje, vzhod
gledališče dvig(anje) zastora
religija vstajenje (od mrtvih); prijem (ribe za vabo); nastop, pojavitev; porast, naraščanje (vode); vzpetina, grič, višina; višina (of a tower stolpa)
višina (stopnice, stopnišča); povečanje, prirastek (in population v prebivalstvu)
glasba zvišanje (glasu); dvig, porast, skok (of prices cen)
hausse; dodatek, povišanje (plače); izboljšanje življenja; napredovanje; povod, vzrok, začetek, izvor, vir
sleng škodoželjna šala (poniževalna za premaganca)

on the rise v porastu
the rise and fall of nations vzpon in padec narodov
rise of a river naraščanje reke
rise of the step višina stopnice
gentle rise blaga, položna vzpetina
to ask for a rise of salary prositi, zahtevati povišanje plače
to buy for a rise ekonomija špekulirati na hausse
to be on the rise naraščati
to get a rise dobiti višjo plačo
to get (to take) a rise out of s.o. razdražiti, razjariti, razkačiti, razburiti koga
to give rise to povzročiti, dati povod čemu, privesti do česa, roditi kaj
to have (to take) one's rise (in, from) izvirati v, imeti svoj izvor v, prihajati iz

root¹ [ru:t] samostalnik
korenika, korenina, koren
figurativno koren, izvor, poreklo, izvirna oblika; vzrok; temelj, osnova, jedro, srž, bit
matematika & slovnica koren
množina vznožje (gore)

root and branch figurativno korenito, temeljito, popolnoma, radikalno
root of the matter jedro, bistvo stvari
roots; množina of a mountain vznožje gore
cube root, third root matematika kubični koren
Dutch roots množina cvetlične čebulice
second root, square root matematika kvadratni koren
to destroy root and branch popolnoma uničiti (iztrebiti, izkoreniniti)
to get at (ali to) the roots of evil priti do korena (vzroka) zla
to lay axe at the root of posekati korenine (zla itd.)
war lies at the root of it korenine (izvor) tega je vojna
to pull out by the roots izruvati s koreninami (vred)
to strike at the root (of) udariti po korenini, odrezati korenino (česa)
to take (to strike) root pognati korenine, ukoreniniti se
to take root from imeti svoj izvor v, bazirati na
to tear up the roots izkoreniniti; iztrebiti

satus -ūs, m (serō²)

1. sejanje, setev, sev, sajenje, (po)saditev, posajanje: CA., VARR. idr., vitium CI., non humano satu CI.

2. metaf. spočetje, spočetek, roditev, plojenje, ploditev, izvor, rod: ACC. AP. NON., LUCR., PLIN. idr., Hercules Iovis satu editus CI. POET. iz očeta Jupitra rojen, caritas, quae nata a primo satu CI.

3. meton. (konkr.) setev: haec (sc. philosophia) praeparat animos ad satus accipiendos CI.

scaturigine f knjižno

1. izvir

2. pren. vir, izvor

schiatta f knjižno rod; izvor, poreklo

seed [si:d]

1. samostalnik
seme, semenje; kal; pečka; ikra
zoologija seme, sperma
botanika diaspora
Biblija potomstvo
figurativno začetek, izvor

the seed of Abraham Židje
not of mortal seed nezemeljskega izvora
to raise (up) seed figurativno zaploditi; roditi otroke, potomstvo
to run (to go) to seed iti v seme, v cvet; figurativno podivjati, izroditi se; figurativno popustiti v dejavnosti
he goes to seed figurativno z njim gre navzdol
to sow the seed of discord sejati seme razdora

2. neprehodni glagol
iti v (pognati) seme, dati seme, obroditi; osuti se
prehodni glagol
posejati, zasejati; odstraniti, izluščiti seme (pečke iz sadja); drzati, smukati (lan)
šport ločiti, oddeliti slabše tekmovalce od boljših

sēmen -inis, n (indoev. kor. *sē- (prim. se-rō, pf. sē-vī) sejati, prim. Sēmō, Sēmōnēs, Sēmōnia, umbr. semenies = lat. sēminis, stvnem. sāmo = lit. pl. semen-s = nem. Samen = ang. seed = sl. seme)

1. (rastlinsko) seme: VARR., COL., ECCL. idr., quem sua manu spargentem semen convenerunt CI., terra semen excepit CI., in seminibus est causa arborum et stirpium CI., in semen abire PLIN. iti v seme, kaliti; occ.
a) pirino seme, pira: COL., PLIN.
b) mladika, grebenica, sadika, sajenica, ključ, rezníca, potaknjenec: VARR., semina ponere V. ali serere COL. saditi sadike, semina (sc. vitium) V.

2. metaf.
a) (božansko, človeško in živalsko) seme, sperma: PL., CELS. idr., ex ope Iunonem memorant Cereremque creatas semine Saturni O., genitus de semine Iōvis O., sollicitatur id [in] nobis, quod diximus ante LUCR., in semine omnis futuri hominis ratio SEN. PH., semen (sc. asini) conceptum VARR.; occ. ribji zarod, ribje mladice v ribnikih: marina semina COL.; pesn. (o drugih stvareh) prvina, element: semina rerum O. ali terrarum, flammae V. ali ignis, nubis, aquarum, vaporis LUCR.

3. meton.
a) rod, pleme, pri živalih tudi pasma: propria Romani generis et seminis CI., ipsa regio semine orta L., videndum, ut boni seminis pecus habeas VARR., meliore semine eae caprae, quae bis pariant VARR., semine ab aetherio V. (o Sončevih konjih), saeva leonum semina V. leglo, skot, gnezdo.
b) pesn. otrok, sin, potomec, zarojênec: semina matrum O., semina Phoebi (= Aesculapius) O., non tulit in cineres labi sua semina, sed natum eripuit flammis O., Lyci nefandum semen SEN. TR.

4. pren. seme = začetek, prapočetek, spočetek, nastanek, (glavni) vzrok, pravzrok, (prvi) povod, osnova, podlaga, izhodišče, (iz)vir, izvor, prasnov ipd.: PL., Q., SEN. PH., GELL. idr., stirps ac semen malorum omnium CI., bellorum civilium semen et causa CI., vix tamen illa, quae tum conspiciebantur, semina erant futurae luxuriae L., semina nequitiae O., semina veteris eloquentiae T., semina odiorum iacere, semina discordiae praebere T.; konkr. = začetnik, povzročitelj, vzročník (vzróčnik): huius belli semen tu fuisti CI., semina discordiarum L. (o tribunih).

semēnza f

1. agr. seme

2.
semenze pog. slane bučne pečke

3. pren. izvor, rod

4. žebljički za čevlje

semilla ženski spol seme, zrno (semena); izvor, podlaga

semillas pl semenje, semensko žito
semillas de gusanos de seda sviloprejkina jajčeca

sorgēnte f

1. izvir; vrelec:
acqua di sorgente studenčnica
sorgente artesiana arteški vrelec
sorgente carsica kraški izvir
sorgente termale toplice

2. fiz. vir:
sorgente luminosa svetlobni vir

3. pren. vir, izvor:
risalire alla sorgente iti k izvoru česa, preiskati vzroke