Franja

rārus 3 (indoev. kor. *er(H)-, *reH- ločiti (se), biti rahel, negost, redek, biti prostoren; prim. skr. r̥tḗ brez, razen, gr. ἀραιός tenek, šibek, ἀραίωμα vrzel, ἐρῆμος, at. ἔρημος sam, samoten, lat. rēte, sl. redek, lit. ardýti cepiti, ločiti, rẽtas tenek (tanek), razprostranjen, got. arwjō zastonj)

1. negost, redek, rahel, tenek (tenak, tanek) (naspr. densus, spissus, creber): Q., Col., Lucr., Cels. idr., (sc. humus) densa magis Cereri, rara (rahla) Lyaeo (sc. favet) V., terra rara (prhka), rarissima V., rara retia V., H. redke = z velikimi zankami, velikozankaste, petljate, tunica O. tanka, cribrum O. redko, pecten O. redkozob, redek, rariores silvae T. redkejši, iuventus H. iztrebljena, rara umbra V. redka.

2. metaf.
a) redek = daleč narazen (vsaksebi) se nahajajoč, posamezen, poedin, redko (po)sejan, raztresen, razpršen, tu pa (in) tam (sem ter tja) se nahajajoč, samoter(en) (naspr. densus, confertus, continuus): Hirt., Plin. idr., rari fontes aquarum Cu., arbores rarae N., voces V., rari ignes L. le tu in tam, foramina terrae Lucr., coma O., capillus Suet., racemi V., tela O.; pogosto (zlasti pesn.) v adv. pomenu: apparent rari nantes V. tu in tam, Oceanus raris navibus aditur T. ladje le redkokdaj zaidejo v Ocean, manat rara meas lacrima per genas H. samotno (skrivaj) se prikrade; kot voj. t.t.: milites rari dispersique pugnant C. posamič, posamezno, razpršeno (naspr. confertus, constipatus), numquam conferti, sed rari magnisque intervallis proeliantur C., ordines L. (ra)zredčene, acies Front.
b) redek, redko se nahajajoč: Q., Plin., Sen. ph., Cels. idr., rarum alibi animal Cu., honores olim fuerunt rari, nunc effusi V., (sc. decemviri) rari aditūs (gen.) L. redko dostopni, raris ac prope nullis portibus C., raras per vias populus T. le malo ljudi po cestah, rara vulgaribus anteponere Ci.; predik.: coetūs rarus adibat O., Caesar rarus egressu T. redko gre ven, redko gre z doma; od tod
c) occ. redek po svoji kakovosti = redko (tako zelo) lep (krasen), nenavaden, izvrsten, odličen, sijajen, krasen, izboren, izbran, izreden: corpus rarae magnitudinis Cu., puella Pr., rarā quidem facie, sed rarior arte canendi O., vestis Cat., avis H., artis opus rarae Tib., uxor rarissimi exempli Q. vzorna, (v)zgledna. — Adv.

1. rārē
a) (prostorsko) redko, poredkoma, na redko, ne na gosto, (daleč) narazen, tu in tam, sem ter tja, raztreseno, razpršeno: Varr., Vitr., Gell., conserere Col., rarius terere Col., rarius contextus saccus Col., rarissime disserere ali ponere Col.
b) metaf. (časovno) redko, redkokdaj, (le) včasih, (le) sem in tja, (zgolj) občasno (naspr. saepe): Pl., Corn.

2. rārenter (star. obl.) redko(kdaj), le včasih: Ca., Pomp. fr., Nov. fr., Varr. ap. Gell., Gell., Ap., Macr., venire L. Andr., rarenter gemitum conatur trahens Enn. fr., edepol voluntas homini rarenter venit Caecil., videre Caecil.

3. abl. n rārō (naspr. saepe) redko, (po)redkoma, redkokdaj, malokdaj, le včasih: Pl., Q., Plin. idr., vinum aegrotis prodest raro, nocet saepissime Ci., quod si rarius fiet Ci., rarius elucere Ci. (naspr. densius), rarissime accidere Col., non affari nisi rarissime Suet.

rattling¹ [rǽtliŋ]

1. samostalnik
žvenket(anje), rožljanje, ragljanje, drdranje; klepetanje; graja

rattling in the throat hropenje

2. pridevnik
rožljajoč, drdrajoč, žvenketajoč, klopotajoč
pogovorno hiter, živ, živahen; oster; odličen, izvrsten, izreden, famozen

a rattling good dinner (wine) izvrstna večerja (vino)
a rattling good car odličen avto
at a rattling pace v zelo hitrem tempu
a rattling wind oster veter

3. prislov
silno; nenavadno, čudovito

remarcábil -ă (-i, -e) adj.

1. izrazit

2. izreden

remarkable [rimá:kəbl] pridevnik
vreden omembe, pomemben; pozornost zbujajoč, izreden, poseben, nenavaden, presenetljiv; upoštevanja vreden; znamenit (for zaradi)

with remarkable skill z izredno spretnostjo

remarquable [rəmarkabl] adjectif znamenit, pomemben; vreden uvaževanja; izreden

exploit masculin remarquable izreden podvig

rich [rič]

1. pridevnik
bogat, premožen, imovit; obilen, izdaten; rodoviten, plodovit, ploden; dragocen, sijajen, bogato okrašen, krasen, razkošen; hranljiv, redilen, masten, zabeljen (o jedi); močan (o pijači); poln (o glasu); živ (o barvi); jasen, topel, sočen (izraz)
pogovorno zabaven, šaljiv; izreden, izvrsten
sleng absurden, nesmiseln

rich in cattle bogat z govedom, z živino
a rich allusion namig, ki mnogo pove
a rich harvest obilna, bogata žetev
a rich idea sijajna misel
a rich feast razkošna pojedina
rich milk polnomastno mleko
rich oil težko olje
rich rhyme bogata rima
an ore rich in gold z zlatom bogata ruda
as rich as a Jew zelo bogat
to be rich in biti bogat z, obilovati z
to become rich obogateti
to make rich obogatiti
that's rich! ta je dobra, imenitna!

2. samostalnik

the rich bogatini, bogataši

3. prislov
(redko) bogato

rich-clad bogato, razkošno oblečen

ripping [rípiŋ]

1. pridevnik
parajoč
sleng izvrsten, odličen, sijajen, izreden, presenetljiv, kolosalen

2. prislov
sleng silno, zelo; izvrstno, sijajno, kolosalno; veselo

ripping good sijajen
to have a ripping good time kolosalno se zabavati

sacré, e [sakre] adjectif, religion svet, pcsvečen; maziljen; musique sakralen; nedotakljiv; populaire presnet, preklet; izreden

le sacré collège kolegij kardinalov
sacré menteur! (populaire) presneti lažnivec!
(populaire) sacré nom de Dieu!, sacré nom d'un chien! prekleto! sakrament!
art masculin sacré, musique féminin sacrée cerkvena umetnost, glasba
édifice masculin sacré svetišče
droit masculin sacré sveta, nedotakljiva pravica
livres masculin pluriel sacrés stari in novi testament (za kristjane)
le mal sacré božjast
avoir une sacrée chance imeti sakramensko srečo
il faut un sacré courage pour y ailer treba je vražjega poguma, da greš tja
par ce qu'il y a de plus sacré pri vsem, kar je najbolj svetega

segnalato agg. znan, znamenit; izreden, izjemen, odličen; velik

sensationnel, le [sɑ̃sasjɔnɛl] adjectif zbujajoč velik vtis, senzacionalen; nenavaden, izreden

ce film n'a rien de sensationnel ta film ni nič posebnega
nouvelle féminin sensationnelle senzacionalna novica
à l'affût du sensationnel na preži, na lovu za senzacijami

signal¹ [sígnəl]

1. samostalnik
znak, znamenje, signal (for za)
figurativno znak
vojska (dogovorjen) znak, geslo; povod, spodbuda; radiotelegram

signal of distress znak na pomoč v nevarnosti, SOS
as though in response to a signal kot na dani znak
code of signals ključ (seznam, popis) signalov (zlasti v vojski in mornarici)
fog-signal zvočni signal, ki v megli opozarja voznike pri prehodu čez železniško progo
storm-signal cilindričen znak, ki se dvigne na meteoroloških postajah v znak, da se bliža nevihta
this was the signal for revolt to je bil znak za upor
to make a signal dati znak (signal)

2. pridevnik
signalizacijski, signalen; pomemben, važen, izreden, nenavaden, znamenit, odličen; oster

signal bell signalni zvonec
signal box železnica signalnica; kretnica
a signal victory sijajna zmaga

singolare

A) agg.

1. knjižno posamezen; edninski:
numero singolare jezik ednina
venire a singolar tenzone pren. šalj. spopasti se

2. edinstven, poseben; redek, nenavaden, izreden; ekst. čudaški:
donna di singolare bellezza nenavadno lepa ženska
uomo di singolare ingegno človek izjemnega duha
un tipo singolare posebnež

B) m

1. jezik ednina

2. šport single, igra posameznikov

singular [síŋgjulə]

1. samostalnik
slovnica ednina

2. pridevnik (singularly prislov)
poedin, posamezen, individualen; edinstven, redek, izreden, presenetljiv; čuden, čudaški, nenavaden
slovnica edninski

all and singular vsak posamezen
singular man posebnež, čudak
a singular success edinstven, izreden uspeh

singulár

I. -ă (-i, -e) adj. edinstven, izreden

II. n lingv. ednina

singulāris -e, adv. singulāriter (singulī)

1. posamezen, poedin, posamičen: singularis homo privatus Ci., ne singulari quidem umquam homini eo tempore anni semitae patuerant C., hostes … ubi ex litore aliquos singulares ex navi egredientes conspexerant C., hircus, qui singularis natus sit (= gr. μονογενής) Plin. edinorojen, singularis deus Lact. edinoustvarjeni, edini, herba singularis Plin. (naspr. fruticosa), ratis Sen. tr., syllabae Gell., inter se singilariter apta Lucr., a iuventa singilariter sedens Paul. Nol. posebej, ločeno, stran.

2. enega samega se tičoč, enemu samemu pripadajoč, poseben (naspr. communis): sunt quaedam in te singularia (le tebi lastne stvari) … quaedam tibi cum multis communia Ci., singulare imperium Ci. ali singularis potentia N. samovlada(nje), samodrštvo, odium Ci. zasebno sovraštvo (naspr. communis invidia), beneficium Ci. ep. (naspr. commune officium civium) Ci., proelium Aus., certamen Eutr. ali pugna Macr. posamični boj, boj (enega) moža proti (enemu) možu = dvoboj.

3. (o krajih) ločen, posebej, osamljen, izoliran: locus Suet.

4. occ.
a) kot gram. t.t. edninski, singularen, na ednino (singular) se nanašajoč: res singularis Varr. ednina (naspr. multitudo množina), casus singularis Varr., singularis nominativus, genetivus Q., numerus Q. ednina, singulariter dicere Gell., Ambr. edninsko, v ednini (naspr. pluraliter), pluralia singulariter efferuntur Q., singulariter scriptum sit Dig. Subst. singulāris -is, m (sc. numerus) ednina, singular: alii dicunt in singulari „hac ovi“, alii „hac ove“ Varr.; v istem pomenu tudi singulāre -is, n: pleraque, quae ex multitudine cum transeunt in singulare, difficulter efferuntur ore Varr., cum dico „vultūs hominis“ pro vultu, dico pluraliter, quod singulare est Q.
b) subst. singulārēs -ium, m „posamezni konjeniki“ = konjeniška vojaška elita, telesni stražarji na konjih, tudi jezdeči vojaški sli (odposlanci), jezdeče ordonance, tudi vojaška policija na konjih α) v cesarskem spremstvu: ala singularium T. β) v uradu prefektov za pošiljanje v province: Cod. I.

5. pren.
a) poseben = vsebujoč izjemo od splošnih pravnih načel: ius Icti.
b) poseben = tak, ki mu ni enakega, značilen, karakterističen, tipičen, nenavaden, izreden, izjemen, odličen, izbran, izboren, izvrsten: ingenio atque animo singulares Q., Cato summus et singularis vir Ci., vir singularis perfectusque undique Q., s. adulescens Plin. iun.; o neživih subj.: opera, studium Ci., dicendum est enim de Pompei singulari eximiaque virtute Ci., Caesari honores singulares et immortales decrevistis Ci., quid tam singulare quam ut ex senatus consulto legibus solutus consul ante fieret, quam ullum alium magistratum capere licuisset? Ci., quarum virtutis opinio est singularis C., singularis fides N., Iust., prudentia N., singulari fuit industriā N.; adv.: quem ego singulariter dilexissem Ci., singulariter et miror et diligo Plin. iun., singulariter amo Plin. iun.; occ. (v negativnem pomenu) brezprimeren, zelo velik, hud, nezaslišan, izjemen, nečúven: singularis et nefaria crudelitas C., crudelitas, impudentia, nequitia Ci., homo singulari cupiditate, audacia, scelere praeditus Ci.

singulārius 3 (singulāris)

1. posamezen, poedin, posamičen: catenae Pl. posamične, litterae Gell. kratice, okrajšave, tajni zaznamki.

2. nenavaden, izreden, izjemen: velocitas Gell. — Adv. singulāriē = singulāriter: singularie pro singulariter, quasi unice Cicero (inc. fr. 12 M.), ut Maximus notat Ci. ap. Char.

sorprendēnte agg.

1. presenetljiv

2. ekst. izjemen, izreden

spanking² [spǽŋkiŋ]

1. pridevnik
ki hitro hodi ali vozi, hiter
sleng sijajen, izvrsten, izreden, imeniten, kolosalen

a spanking breeze močna, sveža sapica (vetrič)

2. prislov
pogovorno zelo, nenavadno, izredno, presneto, kolosalno

a spanking fine woman krasna ženska

special¹ [spéšəl] pridevnik (specially prislov)
(prav) poseben, specialen; izreden, nenavaden, izjemen, nesplošen; izvrsten; specializiran; določen

on special days ob določenih dnevih
special bargain trgovina posebna ponudba
special branch strokovno področje
by special comand (of) na izrecen ukaz
a special case poseben primer
special constable pomožen policist
special correspondent posebni dopisnik
special delivery ameriško ekspresna dostava pisma
special dividend ekstra dividenda, bonus
special edition posebna izdaja
my special friend moj najljubši prijatelj
special licence posebno dovoljenje za poroko, s katerim se le-ta lahko opravi brez večjih formalnosti in v kratkem času; poročno dovoljenje brez oklicev v cerkvi
on special occasions ob posebnih prilikah
special partner ekonomija komanditist
special pleader pravno pravnik (odvetnik), ki se bavi z izrednimi primeri
special power izredno pooblastilo
special steel tehnično specialno, plemenito jeklo
special subject specialno področje zanimanja, preučevanja
special train poseben vlak
special trouble izredno prizadevanje
special verdict odločitev (sklep) porote, s katerim se dejstva sprejmejo kot resnična, toda se prepušča sodišču, da iz njih potegne zaključke
his special charm did not appeal to her njegov osebni šarm ji ni ugajal
he lacks special qualities manjka mu izrednih lastnosti
do you want any special kind? želite kaj čisto določenega?

speciál -ă (-i, -e) adj.

1. poseben, specialen

2. izreden