Franja

správiti (-im) | správljati (-am)

A) perf., imperf.

1. (s prislovnim določilom, s širokim pomenskim obsegom)
spraviti lisico iz brloga stanare la volpe
spraviti zamašek iz steklenice estrarre il tappo dalla bottiglia
spraviti omaro skozi vrata far entrare l'armadio dalla porta
spraviti les iz gozda trasportare il legname dal bosco
spraviti blago mimo carinikov introdurre clandestinamente, contrabbandare la roba

2.
z udarcem spraviti koga na tla stendere qcn. con un pugno
spraviti koga iz zapora far uscire qcn. di prigione
spraviti koga v zapor, za zapahe cacciare qcn. in prigione
spraviti od doma, od hiše cacciare di casa
spraviti oviro s poti rimuovere l'ostacolo
spraviti madež s tkanine togliere, eliminare la macchia dal tessuto, smacchiare il tessuto
spraviti otroke v posteljo portare i bambini a letto
spraviti pijanca na noge rimettere in piedi l'ubriaco
spraviti stvari v red rimettere le cose in ordine
spraviti stvari v sklad coordinare qcs.
spraviti koga k pameti ricondurre alla ragione, far ragionare qcn.
spraviti koga v bes, obup, zadrego far arrabbiare, disperare; mettere in imbarazzo qcn.
spraviti koga v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti koga pod svojo oblast sottomettere qcn.

3.
spraviti konja v dir spronare il cavallo al galoppo
spraviti napravo v gibanje avviare, mettere in moto il meccanismo

4. spraviti ob far perdere:
spraviti ob premoženje far perdere il patrimonio
spraviti ob živce far impazzire
spraviti ob čast far perdere la reputazione

5. mettere, portare in serbo; immagazzinare:
spraviti seno immagazzinare il fieno

6. mettere via, riporre, mettere al sicuro:
spraviti dokumente mettere via i documenti
spraviti denar, zlatnino mettere al sicuro il denaro, i preziosi

7. riconciliare, rappacificare:
spraviti sprte sosede riconciliare i vicini in lite
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
s težavo spraviti iz koga besedo stentare a cavare di bocca qualche parola a qcn.
spraviti koga s poti, s sveta ammazzare qcn., far fuori, togliere di mezzo qcn.
ničesar ne moči spraviti z jezika non poter dire niente
spraviti si koga z vratu liberarsi di qcn.
spraviti koga h kruhu trovare un lavoro per qcn., sistemare qcn.
spraviti koga na led ingannare, truffare qcn.; pog. fregare qcn.
pren. spraviti podjetje na noge rimettere in sesto l'impresa
spraviti koga na beraško palico ridurre qcn. sul lastrico
spraviti koga na pravo pot riportare qcn. sulla retta via
spraviti na svet mettere alla luce, partorire
spraviti na oni svet mandare all'altro mondo, ammazzare
spraviti otroke sistemare i figli
spraviti prireditev pod streho allestire (con successo) uno spettacolo
spraviti v denar vendere
spraviti koga v grob provocare la morte di qcn.
spraviti koga v kozji rog mettere qcn. nel sacco
pog. spraviti vase mangiare
spraviti dol mandar giù
pog. spraviti skup, skupaj izpit dare, superare l'esame
spraviti v nesrečo causare la rovina di qcn.
spraviti v neugoden položaj mettere in difficoltà
spraviti v bolnico ricoverare all'ospedale
spraviti v obup far disperare, portare alla disperazione
spraviti v promet mettere in circolazione
spraviti v zagato mettere nei guai
spraviti v zmoto indurre in errore

B) správiti se (-im se) | správljati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. andarsene; andare:
spraviti se spat andare a letto
spraviti se izpod nog, izpred oči togliersi di tra i piedi, sparire dagli occhi

2. spicciarsi:
hitro se spravi, ne moremo čakati e spicciati! Non possiamo aspettare

3. accingersi, mettersi a:
spraviti se k branju, delu mettersi a leggere, al lavoro

4. spraviti se nad (napasti, napadati) attaccare qcn.

sprejèm (-éma) m accoglienza, accoglimento; accettazione; ammissione; assunzione; ricezione; approvazione:
gostoljuben, prijazen sprejem accoglienza calorosa, cordiale
sprejem prošnje accoglimento della domanda
sprejem denarja, pošiljke accettazione del denaro, del pacco
sprejem na izpit ammissione all'esame
sprejem novih članov ammissione di nuovi membri (in una società)
sprejem v službo assunzione
radijski, televizijski sprejem ricezione radiofonica, televisiva
sprejem zakona approvazione di una legge
javni, zasebni sprejem udienza pubblica, privata
trg. sprejem menice accettazione (della cambiale)

sprejémen receiving

sprejémni dan day for receiving guests, at-home day
sprejémni izpit entrance examination, acceptance test
sprejémni pogoji conditions pl of admission
sprejémna postaja (radio) receiving station

sprejémen de réception, récepteur, d'admission

sprejemna antena antenne ženski spol de réception
sprejemni dan jour moški spol de réception
sprejemna dvorana salle ženski spol de réception
sprejemni izpit examen moški spol d'admission (ali d'entrée)
sprejemna postaja (radio) station réceptrice

sprejémen receptor

sprejemna antena antena f receptora
sprejemni dan día m de recibo
sprejemna dvorana sala f de recibir, sala de recepciones
sprejemni izpit examen m de admisión
sprejemna motnja (radio) interferencia f
sprejemna postaja (radio) estación f receptora

sprejémen -mna -o prid. de primire; de admitere
□ sprejemni izpit examen de admitere

sréčen (-čna -o) adj.

1. felice; prospero; radioso:
počutiti se srečnega sentirsi felice
srečen zakon, srečna ljubezen un matrimonio, un amore felice
srečni časi tempi felici

2. (zelo vesel, zadovoljen) felice, contento:
srečen je, če ga pustijo pri miru è contento se lo lasciano in pace

3. fortunato; beato:
srečni dobitnik il fortunato vincitore
naredil sem izpit. Srečen ti! ho dato l'esame. Beato te!
pren. ne imeti srečne roke pri čem non fare una scelta felice, non imbroccare
roditi se pod srečno zvezdo nascere sotto una buona stella

4. (ki uspešno, ugodno poteka) felice; buono; fausto:
srečno pot! buon viaggio!
srečni dogodek il fausto evento

5.
srečen konec lieto fine, happy end

stískati¹ (-am) | stísniti (-em)

A) imperf., perf.

1. stringere, tenere stretto, comprimere, tirare:
stiskati koga na prsi stringere qcn. al petto
stiskati ustnice, zobe stringere le labbra, i denti
stiskati pas tirare la cinghia

2. comprimere, spremere, torchiare; pigiare:
stiskati grozdje pigiare l'uva
stiskati olje spremere, torchiare l'olio
stiskati limono spremere il limone
stiskati seno, slamo v bale rimballare il fieno, la paglia
stiskati v primež ammorsare

3. pren. opprimere, gravare, schiacciare:
stiskati z davki gravare con le imposte

4. pren. (povzročiti topo bolečino) stringere:
pri srcu ga stiska si sente stringere il cuore

5. pren. lesinare, risparmiare:
stiskati pri hrani risparmiare sul cibo

6. pog. (povzročiti, da kdo umre) colpire, cogliere:
stisnil ga je infarkt è stato colto da infarto

7. pog. stisniti jo svignarsela, battersela, tagliare la corda
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. skrivaj stiskati figo di nascosto fare le corna
pren. stiskati mošnjo tirare i cordoni della borsa
pog. pod vrhom ga je stisnilo un po' sotto la cima è crollato dalla fatica
stisniti denar za kaj racimolare i soldi per qcs.
stisniti zadnji izpit superare l'ultimo esame
stisniti rep med noge andarsene con la coda fra le gambe
stisniti zobe stringere i denti, sopportare
stisniti zahvalo iz sebe barbugliare due parole di ringraziamento

B) stískati se (-am se) | stísniti se (-em se) imperf., perf. refl.

1. nascondersi, accucciarsi:
stiskati se v kot incantucciarsi

2. stringersi, pigiarsi, accalcarsi

3. (preriniti se) infilarsi, farsi largo (tra)

stróg severe; rigorous; hard; strict

stróga dieta strict diet
stróg izpit hard (ali pogovorno tough) examination
stróga kritika severe criticism
stróg sodnik severe judge
stróga preiskava severe inquiry
strógi ukrepi rigorous measures pl
strógi zakoni rigorous laws pl
stróga zima severe winter
stróge zahteve, pogoji severe requirements pl
strógo prepovedano strictly forbidden
on je stróg s svojimi otroki he is harsh with his children
strógo se držati resnice to adhere strictly to the truth
strógo ravnati s kom to deal harshly with someone

stróg severo; riguroso ; (nepopustljiv) rígido ; (trd) duro ; (disciplina) severo

strog izpit examen m riguroso
moralno strog austero
stroga kritika crítica f severa
strog mraz frío m riguroso (ali intenso)
strog ukaz orden f terminante
strog zakon ley f severa, (drakoničen) ley draconiana
stroga zima inverno m riguroso
(ki je) na strogi dieti (med) (puesto) a dieta rigurosa
v strogem pomenu besede en el sentido estricto de la palabra

šofêrski driving

šofêrsko dovoljenje driving licence
šofêrski izpit driving test
šofêrska šola driving school

šólski school, scholastic; training

šólski center training centre
šólska disciplina school discipline
šólski avtobus school bus
šólsko dvorišče school yard, playground
šólska higiena school hygiene
šólska hranilnica school savings bank
šólski izlet school excursion
šólski izpit school examination
šólski kino school cinema
šólska kreda blackboard chalk
šólska kuhinja school meals pl, ZDA school lunch
šólska ladja training ship
šólsko leto scholastic (ali school) year
šólska mladina schoolchildren, schoolboys and schoolgirls pl
šólski orkester school orchestra, school band
šólska obveznost compulsory (school) education
šólski pouk school lessons, pogovorno school; school instruction, school teaching
šólske potrebščine school requisites pl
šólski red school regulations pl, school discipline
šólska reforma reform of the educational system (ali of the school system)
šólski razred class, form, ZDA grade, (nižji) lower school, (višji) upper (ali senior) school
šólsko spričevalo school record
šólski sistem school (ali scholastic) system
šólski svèt board of education
šólski statut rules pl, regulations pl of a school
šólsko »špricanje« truancy, ZDA playing hooky
šólska torba schoolbag, satchel
šólski tovariš schoolmate, schoolfellow, pogovorno chum
šólska tabla blackboard
šólska tablica (skrilna) school slate
šólska uprava school administration
šólski upravitelj headmaster, ZDA principal
šólska ura lesson, period
šólska vaja school exercise, (pismeni sestavek) composition, ZDA theme
šólsko znanje knowledge acquired at school
šólski film educational film
šólski izkaz (school) report
šólsko letalo training aircraft (ali plane)
šólsko letenje training flight(s)
šólske počitnice school holidays pl, ZDA vacation
šólska slavnost school festival, speech day, ZDA prom (= promenade)
šólsko streljanje target practice, firing practice
šólska vzgoja school education
šólski radio school radio
zaključno šólsko spričevalo leaving certificate
šólsko zemljišče school grounds pl, ZDA campus
šólska zgradba schoolhouse, school, school building, school premises pl

študij moški spol (-a …) das Studium (diplomski Diplomstudium, za doktorat Doktorstudium, dopisni Fernstudium, vzporedni Zweitstudium, redni Vollstudium, skrajšani Kurzstudium, osnovni Grundstudium, farmacije Pharmaziestudium, jezika/jezikov Sprachstudium, medicine Medizinstudium, na višji šoli Fachhochschulstudium, telesne kulture Sportstudium, zgodovine Geschichtsstudium, visokošolski Universitätsstudium, Hochschulstudium)
študij ob delu zweiter Bildungsweg
študij za tretje življenjsko obdobje Seniorenstudium
prijavljenec za študij der Studienbewerber
sprejemni izpit za visokošolski študij der Hochschulzulassungstest
taksa za študij das Studiengeld
čas študija die Studienzeit, predpisani: Regelstudienzeit
možnost študija der Hochschulzugang
prenehanje/prekinitev študija der Studienabbruch
študent, ki ne konča študija der Studienabbrecher
zaradi študija studienhalber

študirati glagol
1. (šolati se) ▸ tanulmányokat folytat, tanul, hallgatKoliko časa lahko študent študira v tujini? ▸ Mennyi ideig folytathat tanulmányokat külföldön a diák?Letos jih je vpisanih in tudi redno študira nekaj čez 200 študentov. ▸ Idén valamivel több mint 200 hallgató iratkozott be és tanul nappali tagozaton.
2. (učiti se) ▸ tanulSprašujte, študirajte literaturo, bodite zahtevni. ▸ Kérdezzen, tanulja a szakirodalmat, legyen igényes.Po večerji se okopa in nekaj časa študira za izpit. ▸ Vacsora után megfürdik, és kicsit tanul a vizsgára.Ob dopoldnevih, ko ni izpitov, pridno študira. ▸ Délelőttönként, amikor nincs vizsga, szorgalmasan tanul.
3. (proučevati; raziskovati) ▸ tanulmányoz, tanulmányt folytatZa film smo intenzivno študirali šest mesecev. ▸ Hat hónapon át intenzív tanulmányokat folytattunk a filmhez.V prostem času je pričela zavzeto študirati psihologijo verskih kultov in metode indoktrinacije. ▸ Szabadidejében lelkesen tanulmányozni kezdte a vallási szekták pszichológiáját és az indoktrináció módszereit.
Študiral je njihove zavoje in ugotovil, da jih lahko prehiti s krajšo linijo zavoja. ▸ Tanulmányozta, hogyan veszik be a kanyart, és rájött, hogy rövidebb kanyarívvel meg tudja előzni őket.

4. neformalno (razmišljati) ▸ tanakodik
Sem že študiral, da bi ponaredil podpis. ▸ Már azon tanakodtam, hogy meghamisítom az aláírást.
Po ves dan sta študirala, kako bi prišla do šilca žganja in čika. ▸ Egész nap azon tanakodtam, hogyan tudnék egy stampedli pálinkához és cigihez jutni.
Oni so študirali, kako bi prišli do denarja, jaz pa, kako jim ga ne bi dal. ▸ Ők azon tanakodtak, hogyan szerezhetnék meg a pénzemet, én meg azon, hogyan nem adnám oda nekik.

5. (financirati) ▸ kitaníttat
Že zdaj vem, da sina ne bom mogel študirati, čeprav si to silno želi. ▸ Már most tudom, hogy nem fogom tudni kitaníttatni a fiamat, pedig ő nagyon szeretné.

študírati (-am) imperf.

1. šol. studiare (tudi abs.); ekst. far studiare:
študirati na filozofski fakulteti studiare alla facoltà di lettere, studiare lettere
študirati ekonomijo studiare a economia
študirati medicino, za zdravnika studiare (a) medicina
vse otroke je študirala ha fatto studiare tutti i figli

2. (pridobivati si znanje; proučevati) studiare; preparare:
študirati za izpit preparare l'esame
študirati po zapiskih studiare sulle dispense
študirati slovnico studiare la grammatica
študirati življenje kmečkih ljudi studiare la vita dei contadini
pren. študirati napise osservare, esaminare le scritte
gled. študirati vlogo studiare la parte
pog. dolgo je študiral, predno se je odločil riflettè a lungo prima di decidersi

tečájen²

tečájni izpit (matura) leaving examination; final examination

tečájen du cours, du change; polaire

tečajni izpit examen moški spol de maturité, baccalauréat moški spol
tečajna pariteta parité des cours

tolmač moški spol (-a …) der Dolmetscher, der Dolmetsch (konsekutivni Konsekutivdolmetscher, simultani Simultandolmetscher, sodni Gerichtsdolmetscher)
izpit za tolmača das Dolmetscherexamen
šola za tolmača die Dolmetscherschule

trájati durar ; (nepretrgano) continuar

dolgo trajati tardar mucho
dolgo bo trajalo, da bo prišel tardará bastante (mucho) en llegar
izpit je trajal dve uri el examen duró dos horas
trajati celo večnost (fig) durar una eternidad

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer