Franja

pobre moški spol/ženski spol revež, revica, nesrečnik, -nica

pobre de espíritu ubožec na duhu (biblija); človek brez energije, duševno omejen človek
pobre de imaginación človek ozkega obzorja
pobre limosnero berač
pobre vergonzante sramežljiv revež
es un pobre on je izgubljen človek

popólnoma absolument, à fond, complètement, entièrement, intégralement, en entier, radicalement, parfaitement, pleinement, de toutes pièces, sans partage, totalement, tout à fait, de part en part, de fond en comble, de (ali en) tout point

popolnoma je izgubljen il est entièrement (ali totalement, irrémédiablement) perdu
popolnoma izmišljen inventé de toute pièce
popolnoma nič absolument rien, rien de rien
popolnoma ozdravljen totalement guéri
popolnoma pijan complètement (ali totalement) ivre
popolnoma zaseden complet
popolnoma se strinjati être tout à fait (ali entièrement) d'accord (avec quelqu'un)
to je popolnoma jasno cela saute aux yeux
to je popolnoma napačno c'est absolument faux

popólnoma completamente; por completo; enteramente; totalmente; a fondo; absolutamente

popolnoma zaseden completo
on je popolnoma izgubljen no hay remedio (ali salvación) para él
popolnoma izmišljen inventado
popolnoma nemogoče imposible de todo punto
popolnoma nič absolutamente nada

ratiboiser [-bwaze] verbe transitif, populaire ukrasti, zmakniti; ruinirati

être ratiboisé biti uničen, ruiniran
je suis complétement ratiboisé izgubljen, uničen sem

recognize [rékəgnaiz]

1. prehodni glagol
spoznati, prepoznati, identificirati; ceniti (koga); priznati kaj (as kot, that da)
zavedati se, (jasno) spoznati, uvideti; biti hvaležen, nagraditi; dopuščati; vzeti (kaj) na znanje; pozdraviti, s pozdravom izraziti prepoznanje
ameriško dati besedo govorniku

2. neprehodni glagol
pred sodiščem se pismeno obvezati (in za)

to recognize an old acquaintance prepoznati (pozdraviti) starega znanca
to recognize a claim priznati zahtevo (pravico)
to recognize s.o. to be first priznati koga za prvega (among med)
to recognize defeat priznati (svoj) poraz
to recognize s.o. as the lawful heir priznati koga za zakonitega dediča
I did not recognize I was lost till... nisem se zavedel, da sem izgubljen, dokler ne...
I recognized that I was wrong priznal sem, da nimam prav
the Browns no longer recognize the Smiths Brownovi niso več prijatelji s Smithovimi

recovery [rikʌ́veri] samostalnik
ponovna (za)dobitev; povračilo, izterjava; dobivanje (rude) (space reševanje)
kemija rekuperacija; okrevanje (from od)
ozdravljenje, rešitev

recovery of debts uspešna izterjava dolgov
recovery of damages povračilo škode
recovery of lost property povrnitev izgubljene lastnine
recovery of trade ponovno oživetje trgovine
he is past (beyond) recovery ni mu pomoči, je neozdravljiv (izgubljen)

remedio moški spol (od)pomoč; odstranitev napake, popravilo, izboljšanje; zdravilo

sin remedio izgubljen, brez rešitve (bolnik)
perdido sin remedio popolnoma izgubljen
no hay (más) remedio temu ni pomoči
no hay más remedio que ni drugega izhoda, kot da
poner remedio a odpomoči
no tener (ali haber) para un remedio (fig) biti reven kot cerkvena miš; biti popolnoma brez sredstev
no tiene remedio je neobhodno potrebno; temu se ne da izogniti
¿qué remedio (queda)? kaj naj bi (še) naredili!
lo hecho no tiene remedio kar je narejeno, je narejeno

retrieve [ritrí:v]

1. samostalnik
rešitev; (redko) vzpostavitev, obnova

lost beyond retrieve za vedno izgubljen
the thing is past retrieve stvar se ne da več popraviti

2. prehodni glagol
(izgubljeno) nazaj ali zopet dobiti; popraviti (napako), nadoknaditi, nadomestiti (izgubo); vzpostaviti, obnoviti, rehabilitirati, rešiti; (o psu) najti in prinesti ustreljeno žival; spomniti na (kaj), zopet seznaniti
neprehodni glagol
lov aportirati

to retrieve freedom zopet dobiti prostost, svobodo
to retrieve an error popraviti zopet pomoto, zmoto
to retrieve a loss poravnati, nadomestiti izgubo

sepeliō -īre -īvī, redko -iī, sepultum (etim. še ne natančno dognana beseda)

1.
a) pokopa(va)ti, zagrebsti (zagrebati), pogrebsti (pogrebati): surge et sepeli natum ACC. AP. CI., hominem mortuum in urbe ne sepelito neve urito TAB. XII AP. CI., suorum corpora collata in unum sepeliri iussit L., aliquem sepeliendum tradere VAL. MAX. v pokop, hi, quos vehit unda, sepulti V., sepeli ... ossa O., sepultus ... intellegitur quoquo modo conditus PLIN., formicae sepeliunt inter se PLIN., si te vivam sepelieris PETR.
b) redko = sežgati (sežigati): sepultum Consentiae, quod membrorum reliquum fuit L., interfici quidem sine mora, sed sepeliri quoque accuratissime imperavit SUET., corpus regio more sepeliri et reliquias eius maiorum tumulis inferri iussit IUST.; pren.: vos in incendio patriae sepelire conatus est CI.
c) pesn. = pogrezniti (pogrez(ov)ati), potopiti (potapljati): saevo sepelire profundo exanimos SIL.

2. metaf.
a) pokopa(va)ti = zatreti (zatirati), uničiti (uničevati), (po)tlačiti, (za)dušiti, udušiti (udušati, uduševati): ENN. FR., VELL. idr., nullus sum, sepultus sum TER. po meni je, izgubljen sem, sepelire somnum PL. pregnati, antiqua, sepulta, vetustas quae facit LUC. AP. GELL. pozabljeno, cerno animo sepultam patriam CI., dolor sepeliendus est CI., bellum adventu eius (sc. Pompei) sublatum ac sepultum CI., cum Genucio unā mortuam ac sepultam tribuniciam potestatem L., mea fama sepulta est O., cuncta tuus sepelivit amor PR., sepulta inertia H. na veke pozabljena, ingenia sepulta H. starodavni duhovi (geniji), duhovi (geniji) starodavnosti (davnine), in aeternum sepelire salutem LUCR.
b) occ. (poseb. v pt. pf.) pogrezniti (pogrezati, pogrezovati, pogrezavati), utopiti (utapljati), uspavati: morbo adfectis somnoque sepultis LUCR., invadunt urbem somno vinoque sepultam V., assiduo lingua sepulta mero PR., vinolentiā sepeliri AUG., custode sepulto H. uspavan.

Opomba: Pf. sepelī: PERS.; fut. sepelībis: AUS.; pt. pf. sepelītus: CA. AP. PRISC.; sinkop. obl. iz pf. debla: sepelīsset: PR., LACT.; sepelīssent: Q.; sepelīsse: AUR.

spacciato agg.

1. prodan:
è spacciato pren. izgubljen je, z njim je konec

2. razpečevan

study¹ [stʌ́di] samostalnik
(često množina) študij, študiranje, učenje; skrbno proučevanje; marljivost, vnema, trud, mar
gledališče učenje vloge; kar je vredno proučevanja, predmet proučevanja; znanstveno proučevanje ali raziskovanje (in, of česa)
veja znanosti, polje znanstvenega proučevanja; (umetnost) studija, skica, model
glasba etuda; študijska ali delovna soba
gledališče, sleng kdor se uči vlogo

study of languages študij (učenje) jezikov
to be a good (a slow) study gledališče, sleng igralec, ki se z lahkoto (s težavo) nauči svojo vlogo
to be in a brown study figurativno biti globoko zatopljen (izgubljen) v svoje misli
his study is to do right on si prizadeva napraviti, kar je prav
to make a study of s.th. skrbno kaj študirati ali opazovati
I made it my study to satisfy him prizadeval sem si, da bi mu ugodil (ustregel njegovim željam)

terre [tɛr] féminin zemlja, zemljišče, tla; prst; zemeljska posest, posestvo

Terre Zemlja, svet
de terre prstén, glinast, lončen
entre ciel et terre med nebom in zemljo
par terre, à terre na tleh (zemlji), na tla (zemljo)
mes projets sont par terre moji načrti so uničeni
sous terre pod zemljo; figuré skrivaj
sur mer et sur terre na vodi in na kopnem
terre à terre (figuré) realističen, materialističen, materialen, prozaičen
(familier) aux quatre coins de la terre povsod, v vseh deželah
par voie de terre po kopnem
terre arable orna zemlja
terre cuite terakota, žgana glina
terre d'élection izbrana (druga) domovina
terre ferme kopnina, celina
terre en friche, en jachère praha, ledina
terre natale rodna zemlja
terre d'os kostna moka
terre à porcelaine kaolin
la Terre promise, la Terre sainte obljubljena dežela, sveta dežela (Palestina)
terre réfractaire šamot, nezgorljiva glina
terre végétale humus, črnica
terre verte zeleni pas (na avtocesti)
terres pluriel vierges neobdelana zemlja, celina
armée féminin de terre kopenska vojska
fouille féminin des terres izkopavanje zemlje
tremblement masculin de terre potres
transport masculin par terre, par voie de terre prevoz po kopnem, po suhem
avoir les deux pieds sur terre (figuré) stati z obema nogama na zemlji, biti realist
courir ventre à terre drveti, zelo hitro teči
descendre à terre (marine) pristati, izkrcati se
être à six pieds sous terre biti pokopan (v grobu)
être à terre biti izgubljen, uničen
être assis par terre sedeti na zemlji, na tleh
être sous terre biti pod zemljo, biti mrtev, v grobu
ça fiche par terre toutes les prévisions to postavlja na glavo vsa predvidevanja
mettre, porter en terre pokopati
mettre quelqu'un plus bas que la terre (figuré) prezirljivo s kom ravnati, popolnoma ga očrniti
mettre à la terre (él) vzemljiti
mettre pied à terre razjahati; izstopiti iz avtomobila; stopiti iz postelje
perdre terre izgubljati tla pod nogami; izgubiti obalo iz oči
prendre terre (marine) pristati, izkrcati se
remuer ciel et terre vse sile napeti, poskusiti vse, pritisniti na vse kljuke
se retirer dans ses terres umakniti se na svoje posestvo
revenir sur terre iz sanjarjenja priti v resničnost
tomber par terre pasti na tla
vouloir rentrer sous terre hoteti se udreti v zemljo (od sramu)

throw away prehodni glagol
proč vreči, odvreči; tratiti, razsipati, zapravljati, pognati (denar); zamuditi

this is throwing time and money away to je zapravljanje časa in denarja
to throw away a good opportunity zamuditi priliko, ne izkoristiti prilike
to throw away one's life (nepremišljeno in brez potrebe) izpostavljati svoje življenje, igračkati se z življenjem
good advice is thrown away on him dajati mu dobre nasvete je izgubljen trud
she has thrown herself away on that man zavrgla se je zaradi tega človeka

trúd trouble, effort; exertion; pains pl; hard work, labour, toil; endeavour

trúda poln painful, troublesome
s trúdom with an effort
brez trúda without trouble, easily, effortlessly
z velikim trúdom with great difficulty
z lahkim trúdom easily
izgubljen trúd a waste of effort
trúd brez haska wasted effort
ves trúd je zaman pogovorno it's all a waste of time, pesniško it is labour lost
ni mi žal trúda I don't mind hard work, I don't shrink from hard work
hvala za vaš trúd I thank you for the trouble you have taken
z malo trúda with a little trouble, by taking a little trouble
po velikem trúdu sem uspel I succeeded after a great deal of trouble
ni vredno trúda it isn't worth while, it is not worth the trouble
veliko trúda si da(ja)ti to take great trouble
dal si je mnogo trúda, da (bi naredil izpit) he was at great pains to (pass the examination)
nobenega trúda se ne bati, se ne ustrašiti to spare no effort, to grudge no pains
povzročil, dal ti bom veliko trúda I'm going to cause you a lot of trouble
prav nobenega trúda si ne vzeti, dajati to take no trouble at all
ne varčevati s trúdom to spare no effort (ali no pains)
naredil sem to, da bi ti prihranil trúd I did it to save you trouble
biti tepen v zahvalo za svoj trúd to get a thrashing for one's pains
tratiti, zapravljati (svoj) trúd (figurativno) to plough the sand
ni si vzel niti trúda, da bi odgovril he didn't even take the trouble to answer

trúd esfuerzo m ; pena f

brez truda sin esfuerzo, fácilmente
z velikim trudom a duras penas
po mnogem trudu a costa de muchos (ali de grandes) esfuerzos, después de muchos esfuerzos
ni vredno truda no vale (ali no merece) la pena
to je izgubljen trud (je zaman) son esfuerzos baldíos
truda poln penoso, fatigoso, difícil
dajati si truda esforzarse (za por)
ne delajte si truda! ¡no se moleste usted!
nobenega truda se ne bati, se ne ustrašiti no omitir esfuerzos, no escatimar esfuerzos
prihranite si trud! ¡no se moleste usted!
veliko truda prizadeti komu dar mucho que hacer a alg
stati, veljati truda costar trabajo

uglèd reputación f , fama f , prestigio m ; estimación f , consideración f ; autoridad f ; crédito m

izgubljen ugled desprestigio m, descrédito m
poklicni ugled prestigio profesional
dati ugled dar prestigio
izgubiti ugled desprestigiarse, caer en descrédito
pridobiti si ugled cobrar crédito, hacerse respetar
spraviti koga ob ugled desacreditar a alg, poner en descrédito a alg
uživati ugled gozar de prestigio; tener reputación (ali fama)

V v (kje?) in, at; (kam?) into, to

v šoli (= v zgradbi) in the school, (pri pouku) at school
v šolo to school
v gledališču at the theatre
v 3. nadstopju on the third (3rd) floor, ZDA on the fourth (4th) floor
v Londonu (veliko mesto) in London
v Kamniku (malo mesto) at Kamnik
v London, v Francijo to London, to France
v mestu in town
v inozemstvu, v inozemstvo abroad
izgubljen v temi lost in the dark (ali darkness)
slab v angleščini weak in English
v torek on Tuesday
dvakrat v letu twice a year
v tistem času at that time
v starih časih in ancient times
v novejšem času in recent times
v mojih letih at my age
v pradobi in prehistoric times
v tem trenutku at this moment
v pravem času at the right moment, just in time
pozno v noč late into the night
v roku 10 dni within 10 days
v vojni in miru at war and at peace
v ta namen for this purpose
v imenu... in the name of...
v redu in order
biti v dobrih odnosih s kom to be on good terms with someone
hiša je bila v plamenih the house was on fire
biti v skrajni bedi to be in utter poverty
ste kdaj bili v Londonu? have you ever been to London?
biti v vojni to be at war
dospeti, prispeti v London to arrive in London
hoditi v šolo to go to school
pasti v vodo to fall into the water
ne morem mu tega vbiti v glavo I can't drive it into his head
vreči v koš za odpadke to throw into the wastepaper basket
vreči v zrak to throw into the air
zdrobiti v prah to pulverize, to reduce to dust
živeti v Sloveniji to live in Slovenia
to delo bom končal v roku treh mesecev (v treh mescih) I shall finish this job (ali work, task) within three months

Verdienst¹, der, (-/e/s, -e) Geld: zaslužek (entgangener izgubljen)

verlieren^* izgubiti, izgubljati (an kaj); der verlorene Sohn izgubljeni sin; keine Zeit verlieren ne izgubljati časa; etwas verlieren an odstopiti kaj čemu/komu; an Fahrt verlieren izgubljati hitrost; sich verlieren Schmerz, Angst: popustiti, popuščati; sich verlieren in izgubljati se v; (undicht sein) uhajati (der Motor verliert Öl iz motorja uhaja olje) ; verloren sein biti izgubljen; verloren geben dvigniti roke od česa; figurativ nicht verloren haben ne imeti kaj iskati

vivo živ, živahen; močan, hiter, uren; bistroumen, duhovit

vivo de genio temperamenten
herido en lo más vivo (fig) globoko razžaljen
piedra viva živa skala
vender en vivo živo prodati (govedo)
de viva fuerza s silo
de viva voz ustno
como de lo vivo a lo pintado (fig) kot noč in dan (različen)
ni vivo ni muerto (fig) izgubljen, izginul
dar (ali tocar, herir) en lo vivo, llegar a lo vivo v živo zadeti, hudo razžaliti
estar vivo pri življenju biti, živ biti, živeti; veljati (zakon)
ser muy vivo biti zelo prebrisan
es mi vivo deseo que... moja srčna želja je, da ...
llorar a lágrima viva grenke solze točiti
quedar vivo živ (pri življenju) ostati
a lo vivo, al vivo močno, silno