Franja

slope² [slóup] prehodni glagol & neprehodni glagol
dati poševno obliko, narediti (zemljišče) poševno, nagnjeno; nagniti (se), biti nagnjen (strm), nagibati (se), poševno (strmo) padati ali se spuščati
vojska položiti puško poševno na ramo
ameriško, sleng slope off
pobrisati jo, izginiti

to slope about pohajkovati, postopati, kolovratiti okoli
slope arms! vojska puške (poševno) na rame!

sombrer [sɔ̃bre] verbe intransitif, marine potopiti se; figuré izginiti; uničiti se; doživeti brodolom, razbiti se

sombrer dans la démence, la folie, le désespoir zapasti blaznosti, obupu
sombrer dans la boisson vdati se pijači
le navire a sombré avec lenteur ladja se je počasi potopila
sa raison a sombré duh se mu je omračil

sparire v. intr. (pres. sparisco)

1. izginiti, izginjati (tudi pren.):
la macchia è sparita madež je izginil
sparire dalla faccia della terra izginiti z obličja sveta
far sparire qcs. zmakniti kaj

2. zamreti, zamirati; umreti, umirati:
un'usanza che è ormai sparita običaj, ki ga ni več
far sparire qcn. odstraniti koga

sub-lābor -lābī -lāpsus sum (sub in lābī)

1. neopaženo (skrivaj) priplaziti se, prikrasti se, pritihotapiti se; metaf.: lues udo sublapsa veneno V. okužba, ki se je prikradla s strupom, annis solvit sublapsa vetustas V.

2. navzdol (dol) zdrkniti (zdrkovati, zdrkavati), zdrsniti (zdrsavati, zdrsovati), (z)gruditi se, pasti (padati) (skupaj), propasti (propadati), podreti (podirati) se: sublapsum est intercepto spiritu corpus Sen. rh., imperfecta necesse est sublabantur aut succĭdant Sen. ph., aedificia vetustate sublapsa Plin. iun.; metaf. giniti (ginevati), (o)slabeti, (s)hirati, izginiti (izginevati): retro sublapsa spes V. upanje, ki je splavalo po vodi, senum memoria longo lassa sublabens situ Sen. tr.

svanire v. intr. (pres. svanisco)

1. izpuhtevati (toplota)

2. razpršiti se; izginiti, izginjati

3. izgubiti, izgubljati vonj, okus

4. pren. pešati (spomin); poleči, ohladititi se (jeza)

štȕknuti -nēm
1. izginiti, izgubiti se: on štuknu u gomilu; kad sam im se približio, oni nekud štukoše
2. pohiteti: ona se obuče i štukne na čist vazduh
3. dobiti neke (zdravstvene) motnje: meni je nešto štuknulo; zglob je ušinut, ako mu se vezice jako nategnu, kao npr. kad štukne noga sklep je zvit, če se mu vezi močno nategnejo, kot kadar je kaj narobe v nogi
4. štuknuti pameću ponoreti, zblazneti: nije ona štuknula pameću

tābēscō -ere, tābuī (incoh. k tabeō)

1. razkrojiti (razkrajati) se, razpasti (razpadati) (se), propasti (propasati), giniti (ginevati), (s)hirati, (z)gniti, (s)trohneti, (s)tajati se, (s)taliti se, (s)topiti se, (s)kopneti, starejše raztvoriti (raztvarjati) se: Ca., Col., Plin., Val. Max., Mart., Aur. idr., frigoribus durescit umor et idem tabescit calore Ci., tabuerant cerae O., cera tabescens Lucr., sol nives radiis tabescere cogit Lucr., congestae saeculis tabuerunt nives Sen. ph., corpus taetro tabescat odore Lucr., vena omnis, quae noxia est, aut adusta tabescit, aut manu eximitur Cels., nonne vides, quaecumque calore corpora tabescunt, in parva animalia verti? O., tabescenda viscera Lact., maesta neque assiduo tabescere lumina fletu cessarent Cat., omnia paulatim tabescere Lucr.; metaf. giniti (ginevati), izginiti (izginjati), poiti (pohajati), (o)slabeti, miniti (minevati): crescere itemque dies licet et tabescere noctes Lucr. (prim. pren.: quasi nix tabescit dies Pl.), nolite pati regnum Numidiae … tabescere S. da pogine, da propade, bisque tuum deciens non toto tabuit anno Mart. (o imetju).

2. metaf. (o človeku in njegovem srcu) giniti (ginevati), (s)hirati, izhirati, (z)medleti, (o)slabeti, (s)hujšati, (s)koprneti, propasti (propadati), (z)gristi se: morbo, desiderio, molestiis Ci., dolore Ter., Ci., luctibus, curis O., ego maerore maceror et tabesco miser Pl., aeterno tabescere luctu Lucr., otio Ci., nobis in hac calamitate tabescendum est Ci. moramo poginiti, moramo propasti, adeo atroci tabuimus fame, ut … Amm.; tudi: desiderio tabuit Gell.; poseb. giniti, umirati; od zavisti: quod aliena capella gerat distentius uber, tabescat H.; od ljubezenske žalosti, bolečine: ecquem qui sic tabuerit meministis? O., tabuit (sc. Clytie) ex illo O. je skoprnela po njem, je shirala zaradi njega, Hypsipyle ut semel Haemonio tabuit hospitio (= hospite) Pr. se je zaljubila v … ; poseb. kot zakletev ali želja tabescas da bi segnil!, da bi te crka zalezla!, da bi (ja) crknil!, crkni!: tabescas utinam, Sabelle, belle! Mart.

tail away neprehodni glagol
izgubiti se, raziti se, izginiti; raztrgati se (o koloni), zaostati; zmanjšati se, odpasti, osuti se; izpasti (iz igre)
sleng popihati jo, pobrisati jo

tȅpati se -ām se slabš.
1. izginiti, izgubiti se, pobrati se: tepaj se odavde dok te nisam odalamio poberi se, dokler te nisem mahnil, usekal
2. dial. potepati se, klatiti se

ugàipiti se -īm se po tihem oditi, izginiti, gl. gaip

untertauchen¹ potopiti se, potapljati se; figurativ izginiti, skriti se

vamoose, vamose [væmú:s, -móus] neprehodni glagol
sleng pobrisati jo, odkuriti jo, popihati jo, pobegniti, izginiti
prehodni glagol
zapustiti v begu

vānēscō -ere (vānus) giniti, izginiti (izginjati), miniti (minevati), izgubiti (izgubljati) se, razgubiti (razgubljati) se, porazgubiti (porazgubljati) se, raziti (razhajati) se, preiti (prehajati), izpuhte(va)ti, izhlape(va)ti, razpršiti (razprševati) se ipd.: Pers., Sen. tr., Plin. iun. idr., incipiunt gravidae vanescere nubes O., non paterer immanes istos … lacertos (moč) … vanescere T., spiritus … vanescat in auras O., Ceres vanescit in herbam O.; pren.: cuncta … velut in cinerem vanescunt T., iactantiae fastu corrupti … in fumum cineremque vanescunt Aug.; metaf.: Q., Lact. idr., vanescit amor O., luctus Cat., ira, honor T., quod magnificum referente alio fuisset, ipso, qui gesserat, referente vanescit Plin. iun. izgubi vso vrednost.

vanish [vǽniš]

1. samostalnik
fonetika drugi element padajočega dvoglasnika

2. neprehodni glagol
(hitro, nenadoma) izginiti, izginjati; izgubiti se iz vida; postati neviden; nehati obstajati
matematika postati ničla

to vanish from sight izginiti iz vida

verduften izhlapevati, izhlapeti; izgubljati vonj; figurativ izginiti, pobrati jo/se

vergehen^* Zeit, Durst, Hunger, Lachen: minevati, miniti (jemandem koga: koga mine); Zeit, Frist: preteči; Musik pojemati; Bewölkung, Nebel: (verschwinden) izginjati, izginiti; vergehen vor Durst, Hitze: ginevati (zaradi); sich vergehen an/gegen pregrešiti se nad/proti, spozabiti se nad

verlaufen^* potekati; (ablaufen) poteči, preteči; Wasser: ponikniti, izginiti (tudi figurativ); sich verlaufen (sich verirren) zgubiti se, Menge: razkropiti se; Butter usw.: razcediti/raztopiti se; Tinte, Schrift: razlivati se

verschüttgehen^*, verschütt gehen* izginiti; iti v keho

verschwinden^* izginiti, izginevati; Reflex: zamreti; verschwinden lassen odstraniti, (stehlen) izmakniti; ich [muß] muss mal verschwinden moram nekam/na neko mesto (na WC)

volatilizzare

A) v. tr., v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ volatilizzo) kem. izhlapevati

B) ➞ volatilizzarsi v. rifl. (pres. mi volatilizzo) pren. pog. izginiti, izginjati