Franja

cortesia f vljudnost, prijaznost, ljubeznivost; usluga:
usare cortesia biti prijazen
mancar di cortesia biti nevljuden, neprijazen
per cortesia prosim
grazie della cortesia hvala za uslugo
fammi la cortesia di andartene lepo te prosim, pojdi!

čāst ž mest. u části, orod. čâsti, čâšću, mn. čâsti, rod. částī, daj. částima
1. čast: lična čast; uvreda -i; doći do visoke -i; dirnuti u čiju čast reči kaj komu čez čast; steći čast svojim djelima
2. čast, poštenje: izgubiti čast
3. spoštovanje, počastitev: biti u -i; iskazivati, odavati komu čast Zbornik u čast Đure Daničića, Vatroslava Jagića Zbornik v počastitev
4. pogostitev: prirediti čast svojim prijateljima; pozvati koga na čast
5. djevojačka čast dekliška nedolžnost; na čast mu njegovo imanje hvala lepa za njegovo imetje; časti mi pri moji časti; sud časti častno razsodišče; s kim imam čast govoriti; polje -i bojišče, polje časti

Dank, der, (-/e/s, ohne Plural) zahvala, figurativ hvaležnost; Vielen Dank! Hvala lepa!; Gott sei Dank! Hvala bogu!; zum Dank v zahvalo (für za) ; mit Dank hvaležno; Dank wissen biti hvaležen

Dankeschön, das, zahvala, ich habe kein Dankeschön erhalten še hvala mi niso rekli

dejáti² (déjem) perf. mettere:
dejati otroka v posteljo mettere a letto il bambino
tele dejati na raženj mettere il vitello ad arrostire (allo spiedo)
kam neki so se dejali? dove (mai) sono? dove sono andati a finire?
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
dejati prašiča iz kože scuoiare il maiale
pren. ne dejati koga iz kože non far male a
pren. dejati koga v koš aver ragione di qcn., aver la meglio su qcn.
dejati koga v sveto olje dare a qcn. l'estrema unzione
dobro dejati fare bene; gradire, piacere
sončni žarki dobro dejo il sole fa bene
hvala mu dobre de gli piace essere lodato
nič ne de non fa niente
od zadrege ni vedel, kam bi se dejal dall'imbarazzo non sapeva cosa fare

Dieu [djö] masculin bog, Bog (poosebljeno) (poganski) bog, božanstvo; figuré bog, malik, idol

bon Dieu! presneto!
à-Dieu-vat zbogom, bog s teboj!
homme masculin du bon Dieu dobroveren človek
nom de Dieu! (vulgairement) prekleto! sakrament!
les voies féminin pluriel de Dieu božja pota
ce chanteur est le Dieu des jeunes ta pevec je idol mladih
pour l'amour de Dieu za božjo voljo, iz čiste ljubezni do bližnjega, zastonj
grâce(s) à, par la grâce de Dieu z božjo milostjo ali pomočjo
à la grâce de Dieu (familier) kot bo bog dal
par Dieu! pri bogu!
Dieu me damne! prekleto!
Dieu te conserve, conduise! bog te čuvaj!
il n'a pas d'autre Dieu que l'argent denar je njegov edini malik (bog)
cela va Dieu sait comme to gre slabo
croire en, à Dieu verjeti v Boga
on lui donnerait le bon Dieu sans confession videti je nedolžen ko jagnje
Dieu (en) soit loué, Dieu merci! hvala bogu!
Dieu le veuille! plaise, plût à Dieu! daj bog!
promettre, jurer ses grands Dieux (familier) pri vseh svetnikih obljubiti, priseči
Dieu préserve, à Dieu ne plaise! bog ne daj, bog obvaruj!
recevoir le bon Dieu prejeti obhajilo
à qui Dieu n'aide rien ne succède (proverbe) brez božje pomoči ni uspeha
l'homme propose, Dieu dispose človek obrača, bog pa obrne
chacun pour soi et Dieu pour tous (proverbe) vsak za sebe, bog za vse

dio

A) m

1. relig.
Dio (samo sing.) Bog:
credere in Dio verovati v Boga
Madre di Dio Mati božja
la mano di Dio pren. nepričakovana pomoč
bene di Dio pren. obilje
castigo di Dio pren. kazen božja, nesreča
grazie a Dio hvala bogu!
come è vero Dio Bog mi je priča
Dio sa quando bogve kdaj, morda
andarsene con Dio oditi
viene giù che Dio la manda lije kot iz škafa
lavoro fatto come Dio comanda izdelano skrbno, kot se spodobi
Dio voglia che..., voglia Dio che..., volesse Dio che... bog daj, da
come Dio volle končno, vendarle
per l'amor di Dio! za božjo voljo!
Dio ce ne guardi, Dio ce ne scampi e liberi, Dio ce la mandi buona Bog obvaruj!

2. relig. (pl. dēi) bog, božanstvo:
gli dei della mitologia slava bogovi slovanske mitologije

3. ekst. bog:
canta come un dio poje božansko
il denaro è il suo dio denar je njegov bog
PREGOVORI: l'uomo propone e Dio dispone preg. človek obrača, Bog obrne

B) inter. bog!:
Dio che disordine! moj bog, kakšen nered!
Dio buono!, sant'Iddio! o bog!

enáko igualmente; de igual modo; de la misma manera

hvala, enako! ¡gracias, igualmente!

fála ž gl. hvala

faveō -ēre, fāvī, fautum

1. komu naklonjen biti, potegniti (vleči) s kom, na roke iti, streči, ugajati komu, podpirati, pospeševati; z dat. personae ali rei: f. virgini Ter., amanti, precantibus O., Bacche, fave vati O. bodi milostljiv, f. canenti Val. Fl., si sibi dei favent Cat., qui diligebant Roscium, Panurgo favebant Ci., Miloni ne favere quidem potui Ci., omnes boni semper nobilitati favemus Ci. smo strankarji (pristaši) aristokratov, f. Sullanis (Sullae Vell.) partibus N., populares Polyperchonti favebant N., favere et cupere Helvetiis C., omnibus favit Suet., isti favere sententiae Ci., f. alicuius gloriae ali dignitatique Ci., Caesaris rebus C., nimis bello S., Catilinae inceptis S., favere enim pietati fideique deos L., precibus meis fave, Ilithyia O. f. huic timori O., v pomoč biti, faveo quoque laudibus istis O. tudi ta hvala mi je prijetna, favet verbis ipsa suis O. ugajajo ji … besede; brezos.: non modo non invidetur illi aetati, verum etiam favetur Ci.; z acc. pron.: quod ego favisse me tibi fateor Ci. v čemer da sem ti pritegnil; s praep.: qui Parthorum quoque contra Romanum nomen gloriae favent L. ki branijo slavo Partov proti rimskemu imenu, hac pro parte (= pro Perseo) … favent O. mu želita zmago, turba favens adversus studium suum Suet. = drugo stranko podpirajoče občinstvo; z inf. ali ACI = zahtevati, želeti: mulieres spectare faventes Enn., quod adscribi factis … se favet O.; s finalnim stavkom: faventibus cunctis, ut essent vera Plin. ko so vsi zahtevali (želeli), da … , di faveant, ut … Plin. iun. dali bogovi, da … !, faveo enim saeculo, ne sit sterile Plin. iun. kajti želim naši dobi, da ne … ; abs.: multitudo audiens favet, odit Ci., iniquus iudex est, qui aut invidet aut favet Ci., dum favet nox et Venus H. je ugodna, adsis, o Tegedae, favens V., Phoebe, fave Tib., faveant modo numina O., dii faveant Cu., faventibus diis Suet., iudices, ut faveant, rogamus Q., invidi et faventes T.; pren.: altera (tellus) frumentis … favet, altera Baccho V. je ugodna (žitni) setvi, … vinogradništvu, je pripravna za … , ventis faventibus aequor navigat O. ob ugodnem vetru.

2. occ.
a) ploskati, odobravati: alicui L. idr., equo O., panno Plin. iun.; abs.: studiis faventum consonat omne nemus V., turba faventium H., clamor, qualis ex insperato faventium (esse) solet L.
b) vdajati se, posvetiti se čemu: galli favent faucibus … cantu (dat.) Enn. ap. Ci., apes operi favent O. pridno delajo.
c) na jezik paziti, ne motiti (s hudimi besedami), tiho biti, molčati; z abl.: rebus divinis, quae publice fierent, praefabantur „ut faverent linguis“ Ci. naj molčijo, favete linguis H. ali ore favete V., O. molčite, tiho bodite, quisquis ades, lingua, vir mulierque, fave Tib., animis linguisque favete O. vzdržite se hudobnih besed in misli, mente favete pari Sil.; abs.: favete, adeste animo Ter. coetum celebrate faventes V. s slovesnim duhom.

figurare

A) v. tr. (pres. figuro)

1. prikazati, ponazoriti, upodobiti, oblikovati

2. predstavljati:
te la figuri la faccia del professore? si predstavljaš profesorjev obraz?
figurarsi!, figurati!, figuriamoci!, si figuri seveda!, jasno!, kje neki!, sploh ne! (odvisno od trditve, na katero se odgovor nanaša)
Grazie! - Figurati! Hvala! - Ni za kaj!
figurati che non l'avevo visto pomisli, nisem ga videl

3. delati se:
figura d'aver capito tutto dela se, da je vse razumel

B) v. intr.

1. biti, nahajati se:
il mio nome non figurava nell'elenco mojega imena ni bilo na spisku

2. izkazati se, postaviti se, napraviti dober vtis:
vuole ben figurare in società želi se postaviti v družbi

gleichfalls: Danke, gleichfalls! Hvala, enako!

Gott, der, (-es, Götter) bog, Bog; o Gott! o bog!; o mein Gott! o moj bog!; Gott der Allmächtige vsemogočni Bog; Grüß Gott! Živijo!; Helf Gott! bog pomagaj!; Gott sei Dank! Hvala bogu/Bogu!; Gott und die Welt vsi, vse mogoče; weiß Gott (nicht gut) prav zares (ne dober); der Mensch denkt, Gott lenkt človek obrača, Bog obrne; in Gottes Namen v božjem imenu; Götter in weiß bogovi v belem (zdravniki)

gracia ženski spol milost, naklonjenost, pomilostitev; dovtip; draž(est), prikupnost; hvaležnost

golpe de gracia poslednji, smrtni udarec
(Ministerio de) gracia y Justicia ministrstvo za pravosodje
plaro de gracia (com) milosten rok
caer de la gracia pasti v nemilost
hacer gracia de komu s čim prizanesti, komu kaj prihraniti
con gracia hudomušno, šaljivo; prikupno
de gracia zastonj, brezplačno
en gracia de na ljubo, v korist, zaradi
por gracia za šalo
por la Gracia de Dios po milosti božji
¡por la gracia de Dios! za božjo voljo!
(cuál es) su gracia (de V) ? (kakšno je) Vaše cenjeno ime?
¡maldita la gracia! še tega se je manjkalo! lepa reč!
¡me hace gracia!, ¡tiene gracia! ta je pa dobra! to je pa posrečeno!
¡qué gracia! kaj pa (vendar) mislite? kaj si upate!
¡qué poca gracia! kako bedasto!
más vale caer en gracia que ser gracioso bolje je malo sreče kot veliko pameti
gracias pl zahvala; dražest, prikupnost, dovtipnost
¡gracias! hvala!
¡muchas gracias! hvala lepa!
gracias a su ayuda zahvaljujočse vaši pomoči
dar gracias anticipadas vnaprej se zahvaliti
las tres gracias tri gracije
dar las gracias zahvaliti se
hacer gracias (fam) burke uganjati, šale zbijati
¡gracias a Dios! hvala bogu!

grazia f

1. ljubkost, lepota, milina:
la grazia del volto milina obraza

2. ljubeznivost, prijaznost:
accogliere con grazia ljubeznivo sprejeti
mala grazia neprijaznost, odurnost
non avere garbo né grazia biti grob, oduren

3. pl. ljubkovanje, laskanje, laskave besede:
crede d'incantarmi con le sue grazie misli, da me bo očaral z laskanjem

4. pren. prijeten vonj, okus:
senti la grazia di questo vino pokusi to imenitno vino

5. (navadno pl.) naklonjenost:
entrare nelle grazie del direttore uživati direktorjevo naklonjenost
godere le grazie di una donna biti v intimnih odnosih z žensko

6. usluga, milost:
chiedere una grazia prositi za uslugo
ottenere, impetrare una grazia prejeti, izprositi milost, uslugo
di grazia prosim

7. relig. milost:
anno di grazia leto Gospodovo
essere fuori della grazia di Dio pren. pog. biti iz sebe od besa
essere in stato di grazia šport pren. biti v izvrstni formi
troppa grazia S. Antonio! inter. pren. kar preveč je milosti
grazia di Dio pog. božja dobrota:
in quella casa c'è ogni grazia di Dio v tisti hiši imajo vseh mogočih božjih dobrot
per grazia di Dio hvala bogu:
per grazia di Dio domani è vacanza hvala bogu, jutri je praznik

8. pomilostitev:
accordare la grazia a qcn. pomilostiti koga; ekst. oprostiti
far grazia a qcn. di qcs. koga oprostiti česa
colpo di grazia milostni strel
Ministero di Grazia e Giustizia ministrstvo za pravosodje

9. hvaležnost:
render grazie zahvaliti se

heaven [hevn] samostalnik
nebesa
množina nebesni svod, nebo, nébes; cona; podnebje
figurativno raj, blaženstvo

Heaven bog
by heaven; ali good heavens! sveta nebesa!
the Heaven of heavens deveta nebesa
heaven and earth v nebesih in na zemlji
to move heaven and earth vse napraviti, vsak kamen obrniti
in the seventh heaven v devetih nebesih, blažen
for heaven's sake za božjo voljo
figurativno, pogovorno to heaven, to high nezaslišano, smrdi do neba
heaven forbid bog ne zadeni
it is Heaven's will božja volja je
thank heaven hvala bogu
would to heaven da bog da
what in heaven? kaj za boga?
it was heaven bilo je božansko

herunterbemühen: sich herunterbemühen potruditi se dol, ich danke, [daß] dass Sie sich herunterbemüht haben hvala, da ste bili tako prijazni, da ste prišli dol

high¹ [hái] pridevnik
visok, dvignjen; velik, važen; močan, silen; plemenit, odličen, imeniten; obilen (hrana); začinjen, pikanten (meso, divjačina); daljen, star (čas); visok, prediren, rezek (glas); velike vrednosti, visoke cene, drag; skrajen, goreč, vnet (a high Tory)
napet, razburljiv (doživljaj); veder, jasen, vesel (razpoloženje)
pogovorno natrkan
sleng omamljen (od mamila)

ameriško, sleng high on nor na kaj
of high birth plemenitega rodu, visokega rodu
high complexion zardel obraz
britanska angleščina higher school certificate abiturientsko spričevalo
high day beli dan, prazničen dan
high and dry figurativno osamljen, zapuščen; navtika nasedel, na suhem
to leave s.o. high and dry pustiti koga na cedilu
in high feather dobre volje, opit
to fly a high game visoko letati
in high health pri odličnem zdravju
with a high hand samovoljno, ošabno
to carry things off with a high hand samovoljno, predrzno ravnati
a high kicker lahkoživka
high latitudes pokrajine blizu zemeljskih tečajev
high and low gospoda in raja
land is high zemlja je draga
pogovorno to mount (ali ride) the high horse biti ponosen, biti domišljav
high merit velika zasluga
high and mighty nadut, ošaben
high noon točno opoldne
high praise velika hvala
high politics visoka politika
high period obdobje največje slave (umetnika itd.)
on the high ropes ohol, poln prezira; besen
high speed največja hitrost
high society visoka družba
of high standing visokega stanu, ugleden
high summer visoko poletje
high spirit razigranost, vedrost
in high spirits razigran, pogovorno natrkan, "v rožicah"
high seas razburkano morje
the high seas odprto morje
high time skrajni čas
high wind močan veter
high words ostre besede, prepir
a high old time; ali high jinks imenitna zabava
the Most High bog
sleng how is that for high? to je pa že malo preveč

hváliti hvâlīm, vel. hváli, hvâljāh, hválio, hválēći, hvâljen -a
I.
1. hvaliti: hvaliti koga za što, zbog čega, što na komu
2. slaviti: mnogi pjesniei hvale ljepotu naših djevojaka
3. zahvaljevati se: hvaliti koga, komu; hvalim boga što živ dočekah kraj rata
4. hvali more, drž' se kraja ne izpostavljaj se nevarnosti
II. hvaliti se hvaliti se, bahati se: tko se hvali, sam se kvari lastna hvala, cena mala

igualmente na enak način, enako, prav tako, tudi

¡(gracias) igualmente! hvala, enako!