Franja

greš|en [é] (-na, -no) sündhaft (tudi figurativno); sündig
grešno dejanje die Tatsünde
gnati se za čim kot hudič za grešno dušo hinter (etwas) [hersein] her sein wie der Teufel hinter der armen Seele

hudíček (-čka) m

1. dem. od hudič diavoletto

2. pren. (poreden otrok) diavoletto

3. pren. ragazza birichina, vivace, vispa

hudík (-a) m evf. glej hudič

hudíman (-a) m ipd. glej hudič ipd.

hudír (-ja) m glej hudič

hudôbec (-bca) m evf. glej hudič

immonde [imɔ̃d] adjectif zelo umazan, nesnažen; religion nečist; figuré odvraten, zoprn, ogaben, ostuden

esprit masculin immonde nečisti duh, hudič

incarnate¹ [inká:nit] pridevnik
utelešen; barve živega mesa
figurativno poosebljen

incarnate devil hudič v človeški podobi
innocence incarnate poosebljena nedolžnost

incarné, e [ɛ̃karne] adjectif utelešen; živ

ongle masculin incarné v meso zaraščen noht
c'est le diable incarné to je utelešen hudič
c'est la jalousie incarnée on(a) je skrajno ljubosumen(-mna)

jemáti (jêmljem)

A) imperf. ➞ vzeti

1. prendere;
jemati otroka v naročje prendere il bambino in braccio
jemati denar na posodo prendere denaro in prestito

2. (delati, da pride kaj v posest) prendere; riscuotere:
jemati podkupnino prendere, riscuotere la tangente
jemati sobo prendere, affittare una camera
jemati davke imporre, riscuotere tasse

3. (delati, da ima kdo česa manj ali nima več) prendere, occupare:
delo z mladimi mu je jemalo veliko časa il lavoro coi giovani gli prendeva molto tempo
jemati komu pogum scoraggiare qcn.

4. (delati, da kdo postane bolj suh, manj krepek) consumare, indebolire, svigorire:
bolezen ga je vidno jemala la malattia lo consumava visibilmente

5. (z glagolskim samostalnikom):
jemati v službo, na delo assumere
jemati v čiščenje pulire
jemati v popravilo (čevlje) aggiustare, riparare
jemati v obravnavo trattare qcs., discutere di qcs.
jemati za hlapce prendere in servizio
jemati za ženo, v zakon, za moža sposare, maritare

6. (delati, da pride kaj z določenega mesta) prendere, cavare, togliere, estrarre:
jemati kruh iz peči prendere il pane dal forno
jemati denar iz obtoka togliere il denaro dalla circolazione
jemati prtljago iz garderobe ritirare le valige dal deposito bagagli

7. (črpati, dobivati) prendere, ricevere, attingere; (izposojati si) prendere; (kupovati, nabavljati) acquistare, rifornirsi:
rastline jemljejo hranilne snovi iz zemlje le piante prendono le sostanze nutrienti dalla terra
jemati knjige iz knjižnice prendere i libri dalla biblioteca
jestvine jemati v isti trgovini rifornirsi presso un solo negozio

8. (imeti določen odnos do česa):
jemati za šalo prendere per scherzo
jemati resno prendere sul serio

9. (delati, da pride kaj v telo) prendere, ingerire:
jemati zdravilo prendere la medicina
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. pren. vse jemlje hudič tutto va al diavolo, alla malora
jemati dih mozzare il fiato, togliere il respiro
pog. pren. jemati konec andare in rovina; ekst. essere in fin di vita, moribondo
jemati vid togliere la vista, accecare
žarg. jemati ure prendere lezioni
besedo jemati iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
jemati koga na muho, na piko avercela, prendersela con qcn.
jemati krivdo, odgovornost nase assumersi tutta la colpa, la responsabilità
jemati na znanje prendere atto di qcs.
jemati v zakup appaltare
iron. jemati resnico v zakup (pretendere di) avere il monopolio della verità
pog. jemati besedo nazaj ricredersi, rimangiarsi la parola
jemati voljo demoralizzare, disincentivare
jemati vzorce campionare

B) jemáti se (jêmljem se) imperf. refl. (pojavljati se) venire, capitare, spuntare:
le odkod se jemlje toliko ljudi da dove diavolo viene tanta gente!

kremp|elj [é] moški spol (-lja …) die Kralle
kremplji množina (noge s kremplji) Klauen množina, samo pri zvereh: Pranken množina, samo pri ujedah: Fänge množina
ki ima kremplje bekrallt
imeti kremplje bekrallt sein
zariti kremplje v sich einkrallen (in)
držati v krempljih (etwas) umkrallen
imeti v krempljih figurativno in den Krallen haben, in seinen Klauen haben
pokazati kremplje die Krallen zeigen
skriti kremplje die Krallen einziehen
figurativno dobiti v kremplje in die Finger bekommen, in die Krallen bekommen
pasti v kremplje in die Klauen/Krallen/Hand fallen
tu ima hudič kremplje vmes da hat der Teufel seine Hand im Spiel
braniti s kremplji in zobmi mit Zähnen und Klauen verteidigen

krémpelj (-plja) m

1. artiglio; grinfia:
zgrabiti s kremplji afferrare con gli artigli
zasaditi kremplje v plen conficcare gli artigli nella preda
ostri kremplji artigli aguzzi

2. pejor. dito; unghia

3. pren. pl. kremplji grinfie:
dobiti koga v kremplje avere nelle grinfie qcn.
iztrgati iz krempljev strappare dalle grinfie

4. pren. (zelo mlado dekle) ragazzina, fanciulla
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. tu ima hudič svoje kremplje vmes qui il diavolo ci ha messo lo zampino
pren. pokazati svoje kremplje tirare fuori le unghie

križ² moški spol (-a …) usmrtilno mučilo; krščanski simbol: das Kreuz (grški griechisches, ruski russisches, lorenski Lothringer), -kreuz (Andrejev Andreaskreuz, deteljičasti Kleeblattkreuz, Lazaruskreuz, na čelu sprevoda das Vortragkreuz, sv. Antona Antoniuskreuz, locnasti Henkelkreuz, nagrobni Grabkreuz, na oltarju Altarkreuz, papeški Papstkreuz, pasijonski Passionskreuz, Petrov Petruskreuz, triumfni Triumphkreuz, viličasti Gabelkreuz, Schächerkreuz, Deichselkreuz)
malteški križ Malteser Kreuz
…križa Kreuz-
(snemanje s križa die Kreuzabnahme, znak das Kreuzzeichen, oltar Sv. križa der Kreuzaltar, Povišanje Sv. križa die Kreuzerhöhung, smrt na križu der Kreuzestod)
pribiti na križ ans Kreuz schlagen/nageln
viseti na križu am Kreuz hängen
narediti križ ein Kreuz schlagen, sich bekreuzigen
narediti križ čez kaj (etwas) in den Mond schreiben
vsak ima svoj križ jeder hat sein Kreuz zu tragen
križ je z es ist ein Kreuz mit …
figurativno imeti križe in težave z seine liebe (Mühe und) Not haben mit
bati se česa kot hudič križa (etwas) scheuen/fürchten wie der Teufel das Weihwasser
vsi križi so dol es ist die Hölle los

kríž (-a) m

1. croce:
pribiti na križ crocifiggere
obsoditi koga na smrt na križu condannare qcn. alla crocifissione

2. rel. croce; crocifisso; segno della croce:
lesen, železen križ croce, crocifisso di legno, di ferro
zlat križ (na verižici) croce d'oro (della collana)
jeruzalemski, latinski, malteški križ croce gerosolomitana, latina, di Malta
pren. molče prenašati svoj križ portare la propria croce in silenzio
delati križe fare il segno della croce
pren. bati se kot hudič križa avere una paura del diavolo

3.
okenski križ grata
cestni križ incrocio, crocevia
vrtljivi križ tornello

4. pren. (trpljenje, težava, skrb) croce:
pren. križi in težave croce e tormento
pri nas je sedaj križ siamo in difficoltà
križ je vsem ustreči accontentare tutti è una fatica
z otroki je križ i bambini sono un grave problema, un grattacapo
križ imeti s kom avere problemi con qcn.
(velik) križ si nakopati na glavo accollarsi un onere
vzeti križ na svoje rame assumersi, accollarsi la croce, l'onere

5. pren. (desetletje, za določanje starosti) decennio, due lustri:
že osem križev ima na plečih ha già superato l'ottantina

6. (igralna karta) croce

7. anat. regione sacrale; schiena, dorso:
bolečine v križu dolori alla schiena

8. nareč. agr. covone

9. gastr. culaccio

10. navt. pennone:
glavni, košni križ pennone di maestra, di gabbia
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. vsak ima svoj križ ciascuno ha, porta la sua croce
če mu boš ugovarjal, bodo spet križi se lo contraddici, saranno guai
pren. napraviti križ čez kaj farci una croce sopra
pren. sedeti za križi vedere il sole a scacchi
inter. božji križ perbacco
alp. grebenski križ incrocio di creste (montane)
arheol., polit. kljukasti križ svastica, croce uncinata
astr. Južni, Severni križ Croce del Sud, del Nord
film. malteški križ croce di Malta
geod. nitni, vizirni križ croce di mira
Rdeči križ Croce Rossa
pog. rdeči križ ambulanza

Kugel, die, (-, -n) krogla (tudi Mathematik, figurativ); Fleischstück: kepa; eine ruhige Kugel schieben imeti nenaporno delo; sich eine Kugel durch den Kopf jagen poslati si kroglo v glavo; die Kugel kommt ins Rollen stvar se premika; nicht jede Kugel trifft hudič ni tako črn, kot ga malajo

los

1. (nicht fest, nicht angebunden) Schleife usw.: razvezan; Knopf: odtrgan, odpadel; der Hund ist los pes se je odtrgal/ni privezan

2. los sein etwas Unerwünschtes: wir sind es los znebili smo se (ga), otresli smo se (ga); (verloren haben) ne imeti več

3. nichts los sein ne biti nič posebnega; hier ist nichts los tu se nič ne dogaja; hier ist viel los tu se veliko dogaja; was ist los? kaj pa je/kaj se je zgodilo; was ist mit dir los kaj je s teboj; mit mir ist heute nichts los z menoj danes ni nič; der Teufel ist los pravi hudič je/vrag vedi, kaj še bo

4. Los! Gremo!/Dajmo!, Sport Start!; los von historische Bedeutung, Geschichte proč od; (losgegangen, losgefahren usw.) proč

mala|ti (-m) namalati (ljudsko za ➞ → slikati)
hudič ni tako črn, kot ga malajo nicht jede Kugel trifft / es ist alles halb so schlimm

maldito zloben, malopriden, preklet

maldita la cosa que entiende prav nič(tega) ne razume
valer para maldita la cosa za nobeno rabo ne biti
¡maldita la gracia! lepo presenečenje! ta je pa lepa!
le hacen maldito el caso noben pes ga ne pogleda!
¡maldito si lo sé! naj me vrag vzame, če to vem!
¡maldita sea! prekleto!
el Maldito zlodej, vrag, hudič

maligno

A) agg.

1. zloben, hudoben, zlohoten:
spirito maligno zlobec, hudič

2. med. maligen, zel:
tumore maligno maligni tumor

B) m (f -gna) zlobnež, zlobnica; zlobec:
il maligno zlobec, hudič

malin, maligne [malɛ̃, -linj] adjectif zloben, zahrbten, škodoželjen; prebrisan, spreten, poreden; médecine maligen, zločest; masculin zvitorepec, zlobnež; (vieilli)

le malin zlobec, hudič
pas malin (populaire) ne tako težak
joie féminin maligne škodoželjnost
malin comme un vieux singe (figuré) strupen ko gad
malin vouloir masculin zla, zlobna volja
c'est un malin to je pravi lisjak, prebrisanec; ta jih ima za ušesi