Franja

Zadetki iskanja

  • scelerō -āre (-āvī) -ātum (scelus)

    1. z zlodejstvom, zločinom (zločinsko) (o)skruniti (oskrunjati, oskrunjevati), (o)madeževati, onečastiti (onečaščati, onečaščevati): parce pias scelerare manus V., dextram sanguine, sanguine fauces STAT., parentes CAT., STAT., aedes deorum IUV., animum SIL.

    2. narediti (delati) kaj škodljivo (kvarljivo, pogubno): scelerata sucis spicula SIL. Od tod adj. pt. pf. scelerātus 3, adv.

    1. z zločinom (hudodelstvom) oskrunjen, omadeževan, onečaščen: terra V., terrae, limina Thracum O.; occ.: Sceleratus vicus Zločinska ulica na Eskvilinu, kjer se je Servijeva hči Tulija peljala čez očetovo truplo: VARR., O., L., FEST., P. F., sceleratus campus Pregrešno polje v najsevernejšem kotu Servijevega mesta ob Kolinskih vratih, kjer so v zidano grobnico (rako) žive zazidavali Vestalke, ki so se bile pregrešile zoper čistost: L., FEST., P. F.

    2. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, brezbožen, pregrešen, preklet, ničvreden, malovreden: AUCT. B. AFR. idr., homo PL., TER., C., CI., PETR., homo sceleratior O., homo sceleratissimus CI., S., sceleratus atque impius Antonius CI., scelerata coniux L., sceleratus in deos CI., miles LUCAN.; subst. scelerātī -ōrum, m zločinci, zlobneži, hudobneži, hudodelci, brezbožneži, brezbožniki, podleži, ničvredneži, malovredneži, lopovi, kriminalci, barabe, nizkotneži: importuna sceleratorum manus CI. O stvareh in abstr.: CL. idr., scelerata arma CI., O., preces, rogatio, mentes CI., coniuratio L., insania belli V., ignes, munera, amor sceleratus habendi O., caedes SEN. TR., avaritia VAL. MAX., audacia IUST., sceleratior hasta CI., causa parricidii sceleratior IUST., sceleratissima humani ingenii fraus PLIN., res Q., ne scelerate dicam in te, quod pro Milone dicam pie CI., domus sceleratius aedificata quam eversa CI., sceleratissime machinari omnes insidias CI.; pesn. enalaga: sceleratas sumere poenas V. za zlodejstvo, za zločin, scelerata sedes O., TIB. (= sceleratorum sedes CI.) ali sceleratum limen V. bivališče brezbožnikov (v podzemlju), pekel.

    3. grozen, zlonosen, poguben, nesrečen, usoden, žalosten: PS.-Q. idr., frigus V., Proteus H. hudomušni, ukanljivi, zviti, prebrisani, ludi magister, lues MART., poëmata MART. zoprne, puste, herba scelerata AP. H. najbrž strupena zlatica (Ranunculus sceleratus LINN.), sceleratissimi serpentium PLIN., scelerata porta FL., SERV., FEST., P. F. usodna vrata (skozi katera je odrinilo 306 Fabijevcev na boj z Vejci), scelerata castra SUET. (ker je v njem umrl Druz).
  • scelerōsus 3 (scelus) zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, preklet: AFR. AP. NON., TER. idr., facta LUCR., mulier AP.; subst. scelerōsus -ī, m zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež: LUC. AP. NON., VARR.
  • scelestus 3, adv. (scelus)

    1. zločinski, zločest, zloben, hudoben, hudovoljen, hudovit, brezbožen, pregrešen, ničvreden, malovreden, preklet; o osebah (a nikdar pri CI.): TER. idr., hic quoque scelestus est PL., homo nullust te scelestior PL., homines scelesti et factiosi S.; kot subst. m = zločinec, zlobnež, hudobnež, hudodelec, brezbožnež, brezbožnik, podlež, ničvrednež, lopov, kriminalec, baraba, nizkotnež, v superl. = pravi ničvrednež, lopov (podlež, baraba, nizkotnež) prve vrste: etsi scelestus est, at mi infidelis non est PL. je sicer vražji ničvrednež, a zvesta duša, me scelestum, qui non circumspexi! PL. o jaz prekleti trap, da nisem ..., quo quo scelesti ruitis H., scelestissimum te arbitror PL., scelestissime PL., scelesta PL., TER. ti malopridnica; šalj. (o zvitih in dovtipnih ljudeh) hudomušen, poniglàv (ponigláv), nagajiv, navihan, zvit, premeten: sapit scelesta multum PL. hudomušnica; o stvareh in abstr.: ENN. AP. NON., AMM. idr., facta PL., facinus, res CI., nuptiae S., servitium S. FR., avaritia PH., scelestior cena, facinus scelestius PL., sermo scelestior L., si scelestum est patriam amare CI., sceleste et impie facere L., sceleste suspicari CI. EP. hudomušno, aliquem sceleste insimulare VELL., arma sceleste exercere VAL. MAX., multo scelestius pudor humanus interit AUG.

    2. zlonosen, poguben, pogubonosen, nesrečen: scelestiorem ego annum … numquam ullum vidi PL., scelestissimum me esse credo PL.
  • sinistre [sinistrə] adjectif nesrečo znaneč, zlovešč; usoden; nesrečen; mračen, temačen; hudoben, zli, zločinski; masculin nesrečen primer, nesreča, nezgoda; katastrofa; škoda (po požaru, toči ipd.); izguba

    sinistres prophéties féminin pluriel zlovešče prerokbe
    paysage masculin sinistre žalostna, turobna pokrajina
    le sinistre a fait des morts katastrofa je zahtevala smrtne žrtve
    les pompiers ont maîtrisé le sinistre gasilci so obvladali požar
    on n'a pas encore évalué l'importance du sinistre niso še ocenili obsega škode
  • sinistro

    A) agg.

    1. lev:
    lato sinistro leva stran

    2. pren. nasproten, sovražen; grozeč, hudoben, zloben:
    un sinistro figuro zloben tip

    B) m

    1. nesreča, škoda

    2. polit. levičar

    3. šport levica, leva noga:
    colpire di sinistro streljati z levo nogo
  • sinistrous [sínistrəs] pridevnik
    poln nesreče, znaneč nesrečo; nesrečen; zloben, hudoben
  • spiteful [spáitful] pridevnik (spitefully prislov)
    zloben, hudoben, potuhnjen, zahrbten, uporen
  • šȅr (t. šer, ar.)
    1. m zlo, hudobija: ili bi deca pravila komšiji šer, ili bi stoka išla u potru
    2. neskl. prid. lokav, zvit, premeten, hudoben
  • torvo agg. grdogled, hudoben, grozeč
  • traditore

    A) m (f -trice; pog. -tora) izdajalec, izdajalka

    B) agg. (f -trice)

    1. izdajalski:
    occhi traditori zapeljive oči
    vino traditore zavratno vino

    2. knjižno hudoben, goljufiv
  • tristo agg.

    1. knjižno nesrečen

    2. hudoben, zloben, zel; zvijačen:
    un tristo arnese hudobnež, lopov

    3. ubog, beden, reven, kržljav:
    pianta trista kržljava rastlina
  • ugly1 [ʌ́gli] pridevnik
    grd, nelep; odvraten, ostuden, ogaben; gnusen; umazan; neprijeten
    ameriško, pogovorno prepirljiv, hudoben, zlohoten; nevaren, preteč (oblak); kritičen

    as ugly as sin grd kot smrtni greh
    an ugly customer zoprn, neprijeten, nevaren človek
    an ugly crime podel zločin
    an ugly face grd obraz
    ugly duckling grda račka (ki se pozneje razvije v lepega laboda)
    an ugly job težavna, zoprna, neprijetna zadeva (delo)
    an ugly wound grda, nevarna rana
    ugly symptoms nevarni simptomi
    to look ugly biti grde, neprijetne zunanjosti (oseba); slabo, neugodno se obrniti (položaj)
    to grow ugly postati grd
    things have an ugly look stvari se grdo, neprijetno obračajo
    the sky looks ugly nebo obeta grdo vreme
  • unbenign [ʌnbináin] pridevnik
    nedobrohoten, hudoben
  • unrighteous [ʌnráičəs] pridevnik
    nepravičen, krivičen, nepošten; grešen, hudoben, zavržen

    an unrighteous sentence krivična obsodba
  • venomous [vénəməs] pridevnik (venomously prislov)
    strupen
    figurativno strupen; žolčen, jedek, zloben, hudoben, sovražen; pogubonosen

    venomous snakes strupene kače
    venomous criticism zlobna, strupena kritika
  • vicious [víšəs] pridevnik (viciously prislov)
    pokvarjen, izprijen, pregrešen, nemoralen, hudoben, zloben, slab, zavržen, nespodoben; pogrešen, napačen; muhast, trmast; pomanjkljiv; škodljiv, nečist (zrak); prostaški, malopriden, ničvreden

    vicious circle circulus vitiosus, začarani krog; figurativno položaj brez izhoda
    a vicious horse uporen konj
    vicious air slab, pokvarjen zrak
    vicious attack zloben, strupen, zahrbten napad
    a vicious headache hud, strašanski glavobol
    a vicious look sovražen, preteč pogled
    a vicious man izprijenec, pokvarjenec
    vicious habit razvada, grda navada
    vicious life nemoralno življenje
    vicious manuscript (text) pomanjkljiv rokopis (tekst)
    vicious mule trmasta mula
    vicious remark nespodobna opazka
    vicious style slab slog
    vicious spiral nepretrgano dviganje (česa) (npr. cen), ki ga povzroča nepretrgano dviganje nečesa drugega (npr. plač)
    a vicious temper hudoben značaj
    vicious union medicina slaba zrast zlomljenih kosti
  • vile [váil] pridevnik (vilely prislov)
    brez vrednosti, nič vreden; podel, nizkoten, hudoben, slab, pokvarjen; prostaški, vulgaren, odvraten, ogaben, oduren, grd; samoten, miren, strahopeten, vreden prezira; slab (hrana itd.)
    pogovorno popolnoma malopriden, ničvreden

    a vile dinner zelo slaba večerja
    a vile mind izprijen duh
    vile language prostaško govorjenje
    a vile temper čemerno razpoloženje
    vile weather grdo vreme
    the vilest of traitors najnizkotnejši izdajalec
  • virulent [vírulənt] pridevnik (virulently prislov)
    medicina virulenten, strupen, kužen, nalezljiv; smrten
    figurativno strupen, zloben, porogljiv, jedek, oster, grenak, ogorčen, hudoben, sovražen

    virulent invectives zlobne, strupene žaljivke
  • vitiōsus 3, adv. (vitium)

    1. poln napak (hib, pomanjkljivosti), nepopoln, napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, pokvarjen, bolehen, bolan ipd.: nux Pl. piškav, pecus Varr., locus corporis vitiosus scabie Col., regiones Vitr. nezdravi (naspr. salubres), aedes Icti. poškodovane (naspr. incolumes), se habet membrum tumidum vitiose Ci. je bolan; pren.: vitiosas partes rei publicae exsecare, sanare Ci. ep.

    2. metaf.
    a) poln napak (hib, pomanjkljivosti), napačen, pomanjkljiv, hibav, hiben, hibast, nepopoln, kot adv. tudi napak, narobe: suffragium, lex Ci., ne vitiosum opus fieret Ci., exemplum Corn., quae vitiosa putavi, emendaturis ignibus ipse dedi O., cacozeli et antiquarii, diverso genere vitiosi Suet., vitiosissimus orator Ci., recte aut vitiose concludere Ci., illud vero idem Caecilius vitiosius Ci., vitiosissime usurpare Col.; vitiosum est z inf.: Lact.
    b) nravno, moralno popačen, izprijen (izpriden), izprijen (sprijen), pregrešen, hudoben: Pl., Ca. ap. Gell., Mart. idr., si, qui audierunt, vitiosi essent discessuri Ci., non sunt vitiosiores quam plerique, qui … Ci., aetas parentum … tulit nos nequiores, mox daturos progeniem vitiosiorem H., inter summam vitiorum dissimulationem vitiosissimus Vell., vitiosa et flagitiosa vita Ci., luxuries est vitiosa atque turpis Ci.
    c) (kot t.t. avgurskega jezika) napačno (v napačni obliki, na napačen način), poseb. proti avspicijam izvršen, storjen ali izvoljen: Tab. XII ap. Ci. idr., consul Ci., dictator L., collega … , quem ipse fecit sua nuntiatione vitiosum Ci., in dira et vitiosa incurrimus Ci., vitiose ferre leges Ci. z napako v obliki, v napačni obliki.
  • zȁo zlȁ zlȍ, dol. zlî zlâ zlô
    1. hudoben: zao čovjek, zla žena
    2. slab: zao glas, zla volja; meni je zlo; on je zlo prošao
    3. hud: zla vremena; zla sudbina
    4. rana se dala na zlo rana se je poslabšala; u zao čas ob nepravem času; dozlaboga zelo: dozlaboga teško