Franja

ἀγαπ-ήνωρ, ορος (ἀγάπη, ἀνήρ), po nekaterih: junaški, hraber, srčen; po drugih: gostoljuben.

ἀγέρωχος 2 ep. silen, bojevit, hraber.

ἀγ-ήνωρ, ορος, ὁ, ἡ (ἄγαν, ἀνήρ) ep. možat, hraber, srčen, smel, ponosen, prevzeten – θυμὸς ἀγήνωρ prevzetnost.

αἰν-ᾰρέτης, ου, ὁ (αἰνός, ἀρετή) ep. strašno hraber, junak-nesrečnik.

ἄκρος 3 (ἀκίς) I. adj. 1. skrajni, vnanji, vrhnji, najvišji, rtast, šiljast; ἄκρῳ Ὀλύμπῳ na najvišjem vrhu Olimpa; ἐπ' ἄκρων ὁδοιπορέω stopam po prstih, šopirim se, ὕδωρ površje vode; ἐπ' ἄκρῳ ῥυμῷ na koncu ojes, ἄκρη πόλις gorenji del mesta, μυελός osrčje; χείρ, πόδες, δάκτυλοι konec roke, prsti; sup. ἀκρότατος prav na vrhu. 2. pozen, νύξ; opolnoči ἄκρας νυκτός. 3. vzvišen, odličen, izvrsten, vrl (μάντις, τοξότης itd.), τὰ πολέμια vrl vojak, ψυχὴν οὐκ ἄκρος ne posebno hraber; ἄκρος γίγνομαι odlikujem se, hrabro se držim. II. subst. τὸ ἄκρον vrh, vršec, glava, rob, površje, nos, rt, breg; skrajno krilo bojnega reda; NT ἀπ' ἄκρου γῆς ἕως ἄκρου οὐρανοῦ od kraja do kraja sveta. – adv. ἄκρον, ἄκρα zgoraj, ἀκρότατον zelo visoko.

ἄλκιμος 2 in 3 (ἀλκή) ep. močan, pogumen, hraber.

ἀνδραγαθέω (ἀνήρ, ἀγαθός) sem vrl, hraber mož.

ἀνδρεῖος 3, ion. ἀνδρήιος 3 (ἀνήρ) 1. moški. 2. možat, pogumen, vrl, hraber; τὸ ἀνδρεῖον = ἀνδρεία.

ἀνδρικός 3 (ἀνήρ) moški, hraber, srčen.

ἀρέτ-αιχμος 2 (αἰχμή) poet. hraber v boju, vrl bojevnik.

ἀρηί-φιλος 2 ep. Areju drag, bojevit, hraber.

ἄ-σχετος, ep. ἀ-άσχετος 2 (ἔχω) čemur ni moči se ustaviti, nepremagljiv; μένος (acc.) ἄσχετος neukroten, neugnan, hraber; πένθος neznosen.

βοή, ἡ [Et. iz g^wowā, slov. govor, govoriti] 1. a) glasno klicanje, krik, klicanje na pomoč; bojni klic, bojni hrup ali metež; βοὴν ἀγαθός veleglasen, hraber v boju; ὅσον ἀπὸ βοῆς ἕνεκεν samo (z ozirom na bojni klic) navidez; b) klicanje, prošnja, molitev. 2. glas, šumenje, bučanje (morja), petje (ptic), glas (piščalke), βοὴν ἔχειν = βοᾶν.

δαΐ-φρων, ονος, ὁ, ἡ ep. 1. (δαΐς, φρήν) hraber, bojevit. 2. (δαῆναι, φρήν) razumen, preudaren, vešč, izveden, spreten.

ἕννῡμι [Et. iz ϝεσ-νυμι, kor. w-es "oble-či", lat. ves-tis. – Obl. v prozi samo v sestavljenkah; ep. poet. fut. ἕσσω, ἕσω, aor. ἕσσα, ἕσα, med. ἑσ(σ)άμην, ἑεσσάμην, pf. ἕσμαι, ἕσσαι, ἕσται in εἷμαι, pt. εἱμένος, plpf. ἕσμην, ἕσσο, ἕστο in ἕεστο, εἷτο, du. ἕσθην, 3 pl. εἵατο]. 1. act. ep. ogrinjam, odevam, oblačim koga s čim τινά τι. 2. med. in pass. oblačim si kaj, oblačim se, opravljam se; pf. oblečen, odet, zavit sem v kaj τί, εἵματα; λάινον χιτῶνα oblečem si kamenit plašč = kamenjajo me; ἀσπίδας zakrijem se s ščiti, ἀλκήν navdam se (opašem se) s pogumom, sem zelo hraber; χαλκῷ okovan z medjo, νεφέλην ogrnem se v, σκότον oblečen sem v temo = sem mrtev.

ἐρρωμένος 3 (pt. pf. pass. od ῥώννυμι) okrepljen, krepek, močen, zdrav, hraber, pogumen, odločen; τὸ ἐρρωμένον moč, odločnost. – adv. -ένως krepko, pogumno, odločno; comp. -νέστερον in -νεστέρως.

ἐσθλός 3 ep. poet.; dor. ἐσλός [Et. es + dhlo-s; es = gl. ἐύ-ς iz ἐσ-υ-ς] dober, plemenit, blag, vrl, pošten, hraber, dragocen, ugoden, srečen, zvest; subst. τὸ ἐσθλόν sreča; ἐσθλόν (ἐστιν) z inf. pomaga, koristi; τὰ ἐσθλά dobro, imetje; οἱ ἐσθλοί odlični, plemeniti ljudje.

εὐ-κάρδιος 2 (καρδία) poet. srčen, stanoviten, hraber.

εὔ-τολμος 2 (τολμάω) pogumen, hraber, srčen, neustrašen.

εὐψῡχέω (εὔ-ψυχος) sem hraber, sem mirnega srca NT.