Franja

plútovec

(bob) hrast plutovec chêne-liège moški spol

poléten (-tna -o) adj. (nanašajoč se na poletje) estivo:
poletne nevihte temporali estivi
poletna obleka abito estivo
šol. poletne počitnice vacanze estive
bot. poletna cipresa belvedere (Kochia scoparia)
poletna limona verdello
poletna planinska paša estivazione, alpeggio
poletni čas ora legale (estiva)
bot. poletni hrast rovere (Quercus robur)
bot. poletni koren orobanche (Orobanche)
bot. poletni jurček boleto, porcino (Boletus reticulatus)
gozd. poletni les durame estivo
meteor. poletni monsun monsone estivo
šol. poletni rok scrutinio (di esami) estivo
astr. poletni sončni obrat solstizio estivo
bot. poletni veliki zvonček campanellino (Leucoium aestivum)

puhast (-a, -o) flauschig, flaumig
puhasta breza rastlinstvo, botanika die Haarbirke, Moorbirke
puhasti hrast rastlinstvo, botanika die Flaumeiche

púhast (-a -o) adj. lanuginoso, piumoso; bot. pappiforme:
kozm. puhasta blazinica piumino
bot. puhasta breza betulla pubescente (Betula pubescens)
puhasti hrast roverella, quercia pubescente (Quercus pubescens)

raztézati (-am)

A) imperf.

1. distendere, stendere, tendere; dilatare:
toplota razteza telesa il calore dilata i corpi
raztezati elastiko tendere l'elastico
hrast razteza na široko svoje veje la quercia stende tuttintorno i suoi rami

2. allungare, dilungare; allargare:
raztezati pripovedovanje dilungare il racconto

B) raztezati se (-am se) imperf. refl.

1. allargarsi; dilatarsi:
to blago se rado razteza questa stoffa si dilata volentieri

2. pren. (segati, trajati) andare (fino a), durare:
razdobje, ki se razteza do 1. svetovne vojne un periodo che va fino alla I guerra mondiale

3. stendersi; arrivare; essere:
po pobočju se razteza gosto borovje sul pendio si stende una folta pineta
vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi lungo il cortile sono le stalle

roi [rwa] masculin kralj (tudi figuré)

du roi kraljev, dvorni
de par le roi v imenu kralja
les Rois mages (religion) trije modri
jour masculin, fête féminin des Rois (religion) praznik svetih treh kraljev (6. januar)
gâteau masculin, galette féminin des Rois kolač, ki se jé na praznik sv. treh kraljev in v katerem je zapečen bob (fève féminin); kdor ta bob dobi, postane »roi de la fève«
roi de carreau, de cœur, de pique, de trèfle karo, srčni, pikov, križev kralj (pri kartah)
roi de la forêt hrast
le Roi Soleil Ludvik XIV.
le roi très-chrétien francoski kralj
le roi catholique španski kralj
heureux comme un roi zelo srečen
échec au roi! šah (kralju)!
morceau masculin de roi odlična, slastna jed, familier lepa ženska
souhait masculin de roi sin in hči (se reče o osebi, ki sta se mu rodila dva otroka različnega spola)
devenir roi zasesti prestol, postati kralj
être plus royaliste que le roi biti bolj papeški kot papež
tirer les rois (figuré) razdeliti (si) kolač
travailler pour le roi de Prusse zastonj delati, pustiti, da vam drugi odvzamejo zaslužek, dobiček

royal¹ [rɔ́iəl] pridevnik
kraljevski; knežji; sijajen, veličasten, dostojanstven, krasen, žlahten; (papir) formata 0,50 x 0,65 m
pogovorno čudovit, "prima"

the royal and ancient game golf
royal arch rang v prostozidarstvu
royal blue temno živa modrina
a royal feast kraljevska pojedina
royal fern velika praprot
royal oak zgodovina hrast, v katerem se je skrival kralj Karel II po porazu pri Worcestru
royal prince knez kraljevskega rodu
royal road to udobna, lahka pot do (cilja)
in royal spirits v sijajnem razpoloženju
royal stag odrasel jelen s popolnoma razvitim rogovjem
royal standard kraljevska zastava
royal speech prestolni govor
royal paper regalni papir
battle royal bitka, v kateri sodeluje nekaj borcev ali vse razpoložljive sile, figurativno splošen pretep, prepir
Princess Royal naslov najstarejše kraljevske hčerke

sȉtan -tna -o
1. majhen: čovjek -a uzrasta; puna kuća -e djece; ostao je sav život sitan činovničić
2. droben: -o brašno; sitan novac; -a roba; -a stoka drobnica; -o stočarstvo
3. malenkosten, nepomemben: voditi -e razgovore; -i obziri; -e stvari
4. -a granica bot. puhasti hrast; -a kopriva bot. mala kopriva; -a ljubičica bot. divja vijolica; -a leća bot. vodna lečica; -a mlječika bot. obmorski mleček

stoléten (âgé) de cent ans, centenaire, séculaire

stoletni hrast (koledar) chêne moški spol (almanach moški spol) séculaire
stoletni jubilej centenaire moški spol

škrlatn|i (-a, -o) rastlinstvo, botanika Purpur- (gadnjak die Purpur-Schwarzwurzel); Purpurner (lakota Purpurnes Labkraut); Scharlach- (hrast die Scharlach-Eiche, kadulja die Scharlach-Salvie); živalstvo, zoologija Scharlach- (rdečkar der Scharlach-Mennigvogel, tangara die Scharlachtangare)

za³

1. kam: hinter (za vogal hinter die Ecke, za volan hinter das Lenkrad); kje: hinter (za vogalom hinter der Ecke, za volanom hinter dem Lenkrad, tri kilometre za Celovcem drei Kilometer hinter Klagenfurt)

2. za kom/čim: hinter … her (iti za Petrom k bregu hinter Peter her zum Ufer gehen, iti/teči za Petrom hinter Peter hergehen/herlaufen); (jemandem/einer Sache) hinterher- (klicati hinterherrufen, krevsati hinterherhinken, nesti/nositi hinterhertragen, peljati se hinterherfahren, teči hinterherlaufen, hinterherrennen, vreči hinterherwerfen)

3.
za tem tičati, stati: dahinter- (dahinterstecken, dahinterstehen)

4. po vrsti, po času: nach (za teboj nach dir, za tretjo hišo je velik hrast nach dem dritten Haus kommt eine große Eiche, najvišji vrh za Montblancom je Monte Rosa nach dem Montblanc ist der Monte Rosa der höchste Berg)
za Vami, prosim! bitte nach Ihnen!
z glagoli: nach- (moliti za kom jemandem nachbeten, krevsati za kom jemandem nachhinken); auf (za dežjem pride sonce auf Regen folgt Sonnenschein)

5. ponavljanje: auf, für, um (dan za dnem Tag auf/für/um Tag, val za valom Welle auf Welle)
leto za letom jahraus, jahrein, Jahr für Jahr

6.
takoj za nächst (dem) (drugi problem, takoj za brezposelnostjo nächst der Arbeitslosigkeit ist dies das derzeit größte Problem)

αἴγειρος, ἡ [Et.: sor. z gršk. αἰγίλωψ, neke vrste hrast; lat. aesculus hrast; (iz aeg-sculus), nem. Eiche (iz aik-)] jagned, topol.

δόρυ, ατος, τό [Et. idevr. derewo, drevo, slov. drva, drevo, gršk. δρῦς drevo, hrast. – Obl. ep. ion. δούρατος itd. in δουρός, δουρί, δοῦρα, δούρων, δούρεσσι, poet. δορός, δορί in δόρει, pl. δόρη]. 1. les, deblo, bruno, greda, ogredje, mostnica, brod, ladja, δόρατα lesovje. 2. kar se nareja iz lesa: trojanski konj κοῖλον δόρυ, drog, kopjišče, kopje, sulica, εἰς δόρυ ἀφῖγμαι približal sem se do lučanja kopij, ἐπὶ (εἰς) δόρυ ἀναστρέφω desno krenem. 3. vojska, boj, bitka, δορὶ εἷλον zasužnjil sem, δουρί s silo. 4. a) kopjanik, borilec, vojska; b) plen.

δρῦς, δρῠός, ἡ (gl. δόρυ) drevo, hrast.

φηγός, ἡ [Et. dor. φᾱγός, lat. fāgus, nem. Buche, Buchstabe, Buch] 1. hrast, dob. 2. želod.