Franja

máčka chat moški spol , chatte ženski spol

angorska mačka chat angora
divja mačka chat sauvage
morska mačka guenon ženski spol
hoditi kot mačka okoli vrele kaše chat échaudé craint l'eau froide
živeti kot pes in mačka vivre comme chien et chat
kadar mačke ni doma, miši plešejo quand le chat n'est pas là (ali le chat parti), les souris dansent

máčka (-e) f

1. (domača žival) gatto; (mačja samica) gatta:
mačka se grbi, ježi, piha il gatto inarca la schiena, arriccia il pelo, soffia
mačke se gonijo i gatti sono in fregola
mačka je skotila mladiče la gatta ha figliato (i gattini)
pren. biti siten kakor breja mačka essere noioso come un tafano
biti trdoživ kakor mačka avere le sette vite del gatto
prenašati kaj kakor mačka mlade trafficare, spostare continuamente qcs.
angorska, siamska mačka gatto d'Angora, siamese

2. nareč. (v prislovni rabi izraža močno zanikanje) un corno:
da so dobri ti ljudje? Mačko so dobri! questi sarebbero buona gente? Buona un corno!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. (črna) mačka mi je prekrižala pot un gatto nero mi ha attraversato la strada (segno di malaugurio)
pren. tako je bil pijan, da je še mački botra rekel era ubriaco fradicio
pren. tadva se gledata kakor pes in mačka i due si guardano come cane e gatto
pren. hoditi kakor mačka okoli vrele kaše andare come il gatto attorno a un piatto d'orzo bollente
pren. če mački na rep stopiš, zacvili se gli pesti il callo, quello strilla
igrati se kot mačka z miško giocare con qcn. come il gatto con il topo
zool. divja mačka gatto selvatico (Felis silvestris)
zool. morska mačka gattuccio (Scylliorhinus)
morska (zamorska)
mačka cercopiteco (Cercopithecus)
PREGOVORI:
osmojena mačka se ognja boji il cane scottato dall'acqua calda ha paura della fredda
kar mačka rodi, miši lovi chi di gatta nasce convien che cacci i topi
kadar mačke ni doma, miši plešejo quando non c'è la gatta i topi ballano
še mačka se ne goni zastonj per niente non canta il cieco

máčka gata f

divja mačka gato m montés
morska mačka macaco m
igrati se mačko in miš jugar al gato y el ratón
hoditi kot mačka okoli vrele kaše andar con rodeos, andarse por las ramas
živeti kot pes in mačka vivir como el perro y el gato
če mačke ni doma, miši plešejo cuando el gato está fuera, los ratones se divierten

manikira samostalnik
(kozmetična nega rok) ▸ manikűrSopomenke: manikura
Povezane iztočnice: francoska manikira

manikura samostalnik
(kozmetična nega rok) ▸ manikűrSopomenke: manikira
Povezane iztočnice: francoska manikura

marljív assiduous, diligent, industrious, hardworking, keen, studious, arhaično sedulous; busy, active

marljív obiskovalec frequent visitor
biti marljív to be industrious (busy, active), to take pains, to do one's best
marljívo se učiti to study hard
marljívo hoditi v gledališče to be a regular theatre-goer
marljívo obiskujem predavanja I attend lectures regularly

masaža samostalnik
(obdelovanje telesa) ▸ masszázsŠtevilni atleti in drugi športniki se odločajo za razne oblike masaže zaradi hitrejšega okrevanja. ▸ Számos atléta és más sportoló dönt a masszázs különböző formái mellett a gyógyulás felgyorsítása érdekében.
Povezane iztočnice: terapevtska masaža, refleksna masaža stopal, vodna masaža, erotična masaža, klasična masaža, podvodna masaža, vakuumska masaža

mêhek (-hka -o)

A) adj.

1. molle, tenero, soffice, morbido:
mehek sneg neve molle
mehka blazina cuscino soffice, morbido
mehek svinčnik matita tenera
mehki lasje capelli morbidi

2. knjiž. (zaobljen) dolce, morbido:
mehka dolenjska pokrajina il dolce paesaggio della Bassa Carniola

3. lieve; caldo:
mehek stisk roke una lieve stretta di mano
mehke pastelne barve morbidi colori pastello

4. pren. (popustljiv, prizanesljiv) indulgente, arrendevole, accondiscendente

5. pren. benevolo, affabile, cordiale

6. pren. (občutljiv, hitro ganjen) sensibile, tenero, tenerone;
mehki pristanek (vesoljske ladje) allunaggio morbido
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. pomagati si z mehko hrbtenico adattarsi, adeguarsi a ogni situazione
šport. mehka igra gioco morbido
iskati mehke točke nasprotnika puntare al ventre molle dell'avversario
imeti mehka kolena sentirsi le gambe malferme, molli
imeti mehko srce avere un cuore tenero
do polnoči so bili vsi (precej) mehki a mezzanotte erano tutti alticci
bil je mehek kakor vosek era malleabile come la cera
fot. mehka gradacija gradazione morbida, dolce
gastr. mehka moka farina macinata fine
bot. mehka stoklasa forasacco peloso (Bromus mollis)
kem. mehka voda acqua dolce
metal. mehke kovine metalli dolci
kor. mehki copatki scarpette da ballo
med. mehki čankar ulcera molle
les. mehek les legno dolce
metal. mehki lot, mehka spajka saldatura dolce
fot. mehek negativ negativa sfocata
agr. mehki sir formaggio tenero
um. mehki slog gotico fiorito
lingv. mehki soglasnik palatale
mehki svinec piombo dolce
anat. mehko nebo palato molle
mehko vino vinello
metal. mehko žarjenje incandescenza rammollente
tisk. knjiga z mehkimi platnicami libro brossurato
obl. mehek klobuk lobbia
anat. mehka možganska opna pia madre
gastr. mehki kravji sir provatura

B) mêhki (-a -o) m, f, n
kuhati (kostanj)
do mehkega scuocere
gastr. v mehko kuhano jajce uovo à la coque
lov. strel v mehko sparo nelle parti molli della selvaggina
pren. spati na mehkem, živeti na mehkem dormire tra due guanciali
hoditi po mehkem camminare sul morbido

mésečen monthly; (lunin) lunar; moonlit; medicina lunatic, somnambular, moonstruck

mésečno prislov by the month, monthly, every month
mésečni časopis monthly paper, monthly review, monthly magazine
mésečna karta (vozovnica) monthly season ticket, ZDA commutation ticket
mésečno odplačilo monthly payment
mésečni obrok monthly instal(l)ment
mésečna plača monthly salary (ali pay, wage)
mésečni iztržek monthly return
mésečno poročilo monthly report
mésečni račun monthly account
mésečni tok medicina menstruation, period
mésečni vložek medicina sanitary towel
mésečni zaključek monthly balance
kot mésečen okoli hoditi to moon

mimo¹ prislov vorbei, um; vorüber
biti mimo [umsein] um sein, [vorbeisein] vorbei sein
ura, teden, mesec, leto: [herumsein] herum sein; vorbei-, vorüber- (hiteti vorbeieilen, hoditi vorbeigehen, leteti vorbeifliegen, mahniti vorbeihauen, moči vorbeikönnen, morati vorbeimüssen, peljati se vorbeifahren, smeti vorbeidürfen, spustiti vorüberlassen, teči vorbeifließen)

mimo² predlog: vorbei an, vorüber an, entlang an
z glagolom: mimo Xa an X vorbei-/vorüber-
hiteti mimo Xa an X vorbeieilen, vorübereilen
hoditi/iti mimo … vorbeigehen an …, figurativno vorübergehen an … (mimo teh spoznanj an diesen Erkenntnissen)
govoriti drug mimo drugega aneinander vorbeireden
korakati mimo Xa an X vorbeimarschieren
leteti mimo Xa an X vorbeifliegen
mahniti mimo vorbeihauen, figurativno danebenliegen, danebengreifen, sich irren
moči mimo vorbeikönnen (ne morem mimo ich kann nicht vorbei)
morati mimo Xa an X vorbeimüssen (moram mimo Xa ich [muß] muss an X vorbei)
peljati mimo Xa vorbeiführen an X
peljati se mimo Xa vorbeifahren an X
pogledati mimo Xa an X entlangblicken
smeti mimo Xa an X vorbeidürfen
spustiti mimo vorüberlassen
ustreliti mimo fehlschießen
zdrveti mimo vorbeischießen, vorbeirasen
naj gre ta kelih mimo mene mag dieser Kelch an mir vorübergehen
mimo vrste außer der Reihe

mímo

A) adv. accanto, davanti:
hoditi, iti mimo passare davanti
nobenega avtomobila ni mimo non c'è, non passa nessuna automobile
biti mimo passare
pog. pogledati mimo non guardare negli occhi
udariti, ustreliti mimo fare un buco nell'acqua
obišči nas, če prideš mimo vieni a trovarci, se passi da queste parti
glavno delo je že mimo il grosso del lavoro è fatto

B) mímo prep.

1. accanto a, davanti:
šel je mimo mene, ne da bi me pogledal mi è passato accanto senza degnarmi di uno sguardo

2. star. (kljub) malgrado:
vojna se je začela mimo vseh prizadevanj za mir la guerra scoppiò malgrado tutti gli sforzi per evitarla

3. star. (razen) eccetto, fuorché, all'infuori di:
ne zna drugega jezika mimo materinega non sa altra lingua all'infuori di quella materna

4. star. (s primernikom, v pomenu 'kakor') che, di:
lepša je mimo vseh è la più bella di tutte
ne moremo mimo tega dejstva non possiamo ignorare il fatto
govoriti drug mimo drugega parlarsi senza capirsi
privilegiji, pridobljeni mimo veljavnih predpisov privilegi conseguiti in dispregio delle norme vigenti

modêrno adv. modernamente; (v povedni rabi) moderno:
oblačiti se moderno vestirsi modernamente
danes je moderno hoditi po gorah oggi è moderno fare escursioni in montagna

muk|a ženski spol (-e …) die Qual; pri delu ipd.: die Schinderei, die Plackerei; figurativno die Tortur
muke množina Qualen množina
peklenske muke Höllenqualen, die ewige Pein
Tantalove muke Tantalusqualen
ljubezenske muke die Liebesqual
(napori) die Mühsal
postati prava muka zur Qual werden
povzročati muke Qualen bereiten
v mukah qualvoll
z muko qualvoll, (trudoma) mühsam
z muko hoditi sich schleppen/herumschleppen, sich (irgendwohin) quälen

muzej samostalnik
1. (kulturna ustanova) ▸ múzeumRudnik svinca in cinka v Mežici ni povsem zaprt, saj so ga spremenili v muzej. ▸ A mežicai ólom- és cinkbányát nem zárták be teljesen, mivel múzeumot alakítottak ki belőle.Del hodnika so preoblikovali v muzej in v njem namestili kar 1200 eksponatov ikonografske zbirke. ▸ A folyosó egy részét múzeummá alakították át, ahol az ikonográfiai gyűjtemény 1.200 kiállítási tárgyát helyezték el.
V Kobaridu smo si ogledali muzej 1. svetovne vojne. ▸ Kobaridban megtekintettük az 1. világháborús múzeumot.
Povezane iztočnice: šolski muzej

2. (zbirka) ▸ múzeumSkoraj vse predmete, ki so razstavljeni v zasebnem muzeju, je izkopal sam. ▸ A magánmúzeumban kiállított tárgyak szinte mindegyikét ő ásta ki.Skoraj vsak zbiratelj ima doma že kakšen mini muzej, ki ga z veseljem razkazuje. ▸ Szinte minden gyűjtőnek van már otthon egy mini múzeuma, amelyet szívesen mutogat. Muzej so namestili v sodobni zgradbi, ki so jo zgradili na temeljih vhodne stavbe v rimske terme. ▸ A múzeum egy modern épületben kapott helyet, amely a római fürdő bejáratának alapjaira épült.

naokrog [ó] umher, herum
vse naokrog rundum, ringsum, rundherum
daleč naokrog im weiten Umkreis, weit und breit
(10 km) naokrog im Umkreis von (10 km)
herum-, umher- (hoditi herumgehen, umhergehen, herumstreifen, letati herumfliegen, umherfliegen, ležati herumliegen, umherliegen, noreti herumtoben, herumtollen, peljati herumführen, plesati herumtanzen, podajati si herumgeben, poslati herumgehen lassen, potepati se herumziehen, herumstreunen, potovati herumreisen, umherreisen, poskakovati herumspringen, postavati herumstehen, postaviti herumstellen, priti herumkommen, strašiti herumgeistern, tekati herumlaufen, umherlaufen, voziti se herumfahren, umherfahren)

napáčen (-čna -o) adj.

1. sbagliato, scorretto, erroneo, errato:
napačen naglas accento sbagliato
iti v napačno smer andare nella direzione sbagliata
imeti o čem napačno mnenje avere un'opinione erronea di qcs.

2. pren. (z nikalnico za osebo, stvar, ki ima določene pozitivne lastnosti) non male, mica male, a posto, carino:
na pogled ni napačna a guardarla non è male
fant ni napačen, le hitro vzkipi il ragazzo è a posto ma facile all'ira
ne imeti koga za napačnega človeka stimare uno
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
na napačnem koncu se lotiti česa affrontare un problema in modo sbagliato
obrniti se na napačen naslov sbagliare di indirizzo, l'indirizzo
prikazovati kaj v napačni luči presentare qcs. in modo scorretto, falso
pog. hoditi po napačnih potih uscire dalla retta via
pog. živeti v napačni veri sbagliare
pren. napačen korak passo falso
napačen sklep ekst. sofisma; filoz. paralogismo
muz. napačen ton stonatura
napačna dostava disguido
napačna informacija disinformazione
napačna izgovorjava pronuncia erronea, viziosa
ekon. napačna investicija disinvestimento
napačna nota stecca
napačna poteza topica
napačno (dvojno)
zapisovanje besede dittografia
ekon. napačno gospodarjenje diseconomia

naprej¹

1. (na sprednjo stran) nach vorn(e), vorwärts, šport vorlings
z glavo naprej mit dem Kopf voran
pasti naprej nach vorn sinken, vornüberfallen
prekucniti se naprej vornüberkippen

2. pred drugimi: voraus, voran, vor- (hiteti vorauseilen, hoditi vorangehen, vorausgehen, teči vorauslaufen, moliti vorbeten, peljati vorausfahren, pomakniti vorziehen, poriniti vorschieben, poslati vorschicken, vorausschicken, pustiti vorlassen, vorgehen lassen)
|
figurativno ne vedeti ne naprej ne nazaj weder ein noch aus wissen, nicht mehr wissen, was links und was rechts ist, mit seiner Weisheit am Ende sein

narobe¹ [ó]

1. (okrog obrnjen) verkehrt, verkehrtherum; falschherum; (zamenjano desno-levo) seitenverkehrt

2. (napak) falsch, verkehrt
povsem narobe grundfalsch, grundverkehrt
fehl- (oceniti fehl(ein)schätzen, prijeti fehlgreifen, sklepati fehlschließen, se hraniti sich fehlernähren, stopiti fehltreten, tolmačiti fehldeuten, vezati fehlleiten, vreči fehlwerfen), [miß] miss- (razumeti [mißverstehen] missverstehen, razlagati [mißdeuten] missdeuten), ver- (narisati verzeichnen, natisniti verdrucken, narezati etwas/sich verschneiden, prepoznavati verkennen, videti sich versehen, prebrati sich verlesen), daneben- (uganiti danebentippen, danebenraten)
narobe izbrana beseda ein falsches Wort, figurativno ein falscher Zungenschlag
biti narobe falsch/ verkehrt sein, auf dem Kopf stehen
narobe osvetliti ins falsche Licht stellen
narobe stopiti einen falschen Tritt machen

3.
biti narobe nicht in Ordnung sein
ni narobe, če …? ist es in Ordnung, wenn …?

4. moteče: (ob nepravem času) ungelegen
hoditi narobe komu: nicht in den Kram passen

5. (obratno) umgekehrt
ravno narobe gerade umgekehrt
ravno narobe bo držalo umgekehrt wird ein Schuh daraus

6. (prav nasprotno) im Gegenteil, vielmehr

navkréber prisl. sus
□ hoditi navkreber a urca