-
nemudoma prislov (takoj; zelo hitro) ▸
haladéktalanul, azonnal, rögtönnemudoma obvestiti ▸ haladéktalanul értesít
nemudoma poklicati ▸ haladéktalanul felhív
nemudoma sporočiti ▸ haladéktalanul jelent
Zapomnila sta si registrsko številko vozila roparjev in jo nemudoma sporočila policistom. ▸ Emlékeztek a rablók járművének a rendszámára, és azonnal jelentették a rendőrségen.
nemudoma ukrepati ▸ haladéktalanul intézkedik
nemudoma se odzvati ▸ azonnal reagál
nemudoma odstopiti ▸ haladéktalanul lemond
nemudoma se odpraviti ▸ rögtön elindul
nemudoma se vrniti ▸ rögtön visszajön
Ko sem mu poslala e-pismo, mi je nemudoma odgovoril. ▸ Amikor küldtem neki egy e-mailt, azonnal válaszolt.
Prozoren naravni gel kožo nemudoma ohladi, jo vlaži in se hitro vpija. ▸ Az átlátszó természetes gél azonnal hűsíti és hidratálja a bőrt, valamint gyorsan felszívódik.
-
nerazlóčen indistinto; poco claro ; (zabrisan) vago; ininteligible ; (glas) inarticulado ; (pisava) ilegible
nerazločno in hitro govoriti farfullar
-
nèrazlóčen indistinct, confus, vague ; (glas) inarticulé, inintelligible, incompréhensible ; (pisava) peu lisible, illisible; inséparable
nerazločno govoriti parler entre ses dents, familiarno mâchonner
nerazločno in hitro govoriti (familiarno) bredouiller
-
novíca news pl (s konstr. v sg); an item of news; (a piece of) intelligence
novíce pl (vesti) arhaično tidings pl
kratke novíce news in brief
najnovejše, zadnje novíce the latest news
stara novíca stale news
raznašalec novíc paperboy, newsboy
slaba novíca se hitro izvé bad news travels fast
če ni novíc, je vse v redu no news is good news
povedati komu (slabo) novíco to break the news to someone
postopoma (počasi, obzirno) povedati neprijetne novíce to break the bad news gradually, pogovorno to break it gently
novíca se je širila kot blisk the news spread like wildfire
-
obíti1 (-ídem) perf.
1. fare il giro (di), andare intorno (a), girare:
obiti gozd fare il giro del bosco
obiti Evropo girare l'Europa
2. (izogniti se) eludere, girare alla larga (di)
3. passare in rassegna, visitare:
obiti častno četo passare in rassegna il plotone d'onore
obiti razstavo visitare la mostra
4. essere colto, preso da:
obšel ga je hud dvom, strah fu preso da forti dubbi, dalla paura
obšla ga je bledica, kurja polt impallidì, rabbrividì
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
napredek je obšel naše podeželje il progresso si è dimenticato delle nostre campagne
pri podelitvi nagrad so ga obšli nell'assegnazione dei premi è stato ignorato
novica je hitro obšla svet la notizia si diffuse rapidamente
obiti neprijetna vprašanja glissare sulle domande imbarazzanti
-
obleč|i [é] (-em) oblačiti anziehen (se sich); ankleiden (se sich); žalno obleko, uniformo, talar: anlegen
figurativno slavnostno se obleči sich in Schale werfen
na hitro se obleči (etwas) überwerfen, in die Kleider fahren
-
obráčati to turn (round), to revolve, to rotate, to whirl round, to gyrate
obráčati seno to turn over the hay
obráčati plašč po vetru (figurativno) to set one's sails to the wind, to swim with the stream, to turn one's coat
obráčati se to turn round, to revolve, to rotate, to gyrate, (hitro) to whirl
obráčati se na koga to appeal to someone
želodec se mi obrača ob tem (figurativno) my stomach turns at it, it turns my stomach
-
obráčati (-am) | obrníti (-em)
A) imperf., perf. (ri)voltare, volgere, svoltare; girare:
obračati glavo nazaj voltare, girare la testa
obračati seno voltare il fieno
obrniti suknjič rivoltare una giacca
obračati zemljo rivoltare la terra
obračati liste v knjigi voltare le pagine
obračati pozornost ljudi richiamare l'attenzione della gente
obračati besede travisare le parole
obračati želodec stomacare
znati obračati denar saperci fare coi soldi
pejor. brez potrebe obračati jezik blaterare
obračati oči girare gli occhi
obračati pero scrivere
obrniti koga na svojo stran accattivarsi qcn.
obrniti na smešno, v šalo mettere in ridere, volgere in scherzo
obračati plašč po vetru voltare gabbana
ekon. obračati denar far circolare il denaro
dobro znati obrniti besede avere la parlantina sciolta
kakor obrneš, stanja ne boš spremenil mettila come vuoi, gira e rigira, ma non ci puoi fare niente
vsako besedo trikrat obrne, preden spregovori ci pensa su tre volte prima di parlare
kaj narobe obrniti mettere qcs. sottosopra
pren. obrniti komu hrbet voltare le spalle a qcn.
pren. obrniti list, ploščo cambiare disco, voltare pagina
obrniti orožje proti komu cambiar fronte
obrniti pogled, oči vstran guardare di traverso
svet na glavo obrniti sovvertire, rivoluzionare il mondo
obrniti koga proti komu aizzare qcn. contro qcn.
PREGOVORI:
človek obrača, Bog obrne l'uomo propone, Dio dispone
B) obráčati se (-am se) | obrníti se (-em se) imperf., perf. refl.
1. cambiare, mutare:
vreme se obrača il tempo sta cambiando
2. obračati, obrniti se na rivolgersi a
3. pren. muoversi:
obrni se že, kaj mečkaš e muoviti, cosa stai pasticciando!
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
kolo sreče se obrača la fortuna sta mutando, si sta invertendo
želodec se mi obrača, če/ko ... mi viene il voltastomaco quando...
pren. obračati se po dekletih, fantih guardare dietro alle ragazze, ai giovanotti
pren. bolniku se obrača na bolje la salute del malato sta migliorando
leto se je hitro obrnilo l'anno è passato presto
pren. obrniti se v grobu rivoltarsi nella tomba
kamor se obrnem, povsod nered dovunque giri lo sguardo c'è il disordine
obrniti se od koga voltare le spalle a qcn.
obrniti se h komu rivolgersi a qcn., guardare qcn.
obrniti se k čemu occuparsi, interessarsi di qcs.
pren. obrniti se na napačen naslov rivolgersi alla persona sbagliata
-
od prep.
1. (za izražanje premikanja iz položaja) da, di:
od vasi do vasi di paese in paese
vstati od mize alzarsi da tavola
gledati od blizu guardare da vicino
hiša je streljaj od ceste la casa è a un tiro di schioppo dalla strada
prihajati od daleč venire di lontano
2. (za izražanje časovne meje) da; di:
poznam ga že od zdavnaj lo conosco da molto tempo
uredba od 1. maja 1992 ordinanza del 1o maggio 1992
3. (za izražanje začetne mere) da:
desetice od 20 naprej le decine da 20 in poi
4. (za izražanje začetne in končne meje) da:
druga svetovna vojna je trajala od 1939 do 1945 la seconda guerra mondiale durò dal 1939 al 1945
šteti od ena do deset contare da uno a dieci
5. (za izražanje ločevanja) da:
ločiti rudo od jalovine separare il minerale dalla roccia sterile
6. (za izražanje izbora) di:
eden od dijakov uno degli studenti
7. (za izražanje vira) di, da:
pismo od strica lettera dello zio
kaj hočeš od mene che vuoi da me
star. (za izražanje snovi) čaša od čistega zlata un calice di oro puro
8. (za izražanje pripadanja) pog. di:
pog. ključ od hišnih vrat la chiave del portone
torbica je od sestre la borsetta è della sorella
9. (s primernikom) di, che:
ni slabši od drugih non è peggio degli altri
10. (za izražanje povzročitelja, vzroka) da, di:
od koz razjeden obraz un volto butterato dal vaiolo
umirati od lakote, utrujenosti morire di fame, dalla stanchezza
11. (za izražanje načina) a, di, con:
plačevati od kosa pagare al pezzo
sam od sebe narediti fare da solo, da se
živeti od trgovine vivere di commercio, mantenersi col commercio
12. (za izražanje visoke stopnje)
biti od sile lačen morire di fame
imeti od sile opravkov avere un sacco di cose da sbrigare
od srca se nasmejati ridere di cuore
od hudiča je vroče fa un caldo da crepare
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ozdraveti od bolezni guarire, riprendersi
pren. ne biti od muh non essere (cosa) da poco
pog. ta ni od nas costui non è dalle nostre parti
pog. delo gre (dobro/hitro) od rok il lavoro procede bene
kamen se mu je odvalil od srca si è levato un peso dallo stomaco
pren. nisem od danes non sono nato ieri
od a do ž dalla a alla zeta
od časa do časa di tempo in tempo
od leta do leta di anno in anno, ogni anno
lepota je od danes do jutri la bellezza è effimera
novica gre od ust do ust la notizia si diffonde rapidamente
obrniti jadro od vetra navigare controvento
od blizu da vicino, dappresso
od danes do jutri da oggi a domani
od glave do pete dalla testa ai piedi
od kraja da capo, daccapo
od spodaj navzgor di sottinsù
od strani dallato
od zunaj esteriormente, esternamente
-
odgovoríti to answer; to reply; (na kaj to something, v imenu koga for someone); to say in reply; to respond; pravo to rejoin
ostro odgovoríti to retort
pritrdilno (odklonilno) odgovoríti to answer (ali to reply) in the affirmative (in the negative)
odgovoríti z obratno pošto to reply by return (of post)
hitro odgovoríti to give a speedy reply
odgovoríti na znak, signal to reply to a signal
odgovoríti na vprašanje to answer a question
na tako vprašanje se ne da odgovoríti such a question is not answerable
v pričakovanju, da boste kmalu odgovorili anticipating your early answer
-
odrézati to cut off (ali away), to chop off (ali away), (skrajšati) to dock
odrézati komu roko, nogo to amputate someone's arm, leg
odrézati se (hitro odgovoriti) to answer promptly
dobro (bolje) se odrézati to do well (better)
slabo se odrézati to do badly, to come off a loser
najslabše se odrézati to get the worst (of it)
-
ógenj fire; (plamen) flame, blaze; (požar) conflagration; (na prostem, kres) bonfire; vojska fire, firing; (za cigareto) light; figurativno (navdušenje) enthusiasm; (vnema) ardour, zeal, passion, heat
pri ógnju at the fire
óg! vojska fire!
z ógnjem in mečem with fire and sword
bengalični ógenj Bengal lights pl
med dvema ógnjema (figurativno) between the devil and the deep blue sea, between the hammer and the anvil
v ógnju (v plamenih) ablaze
pri počasnem, slabem ógnju on a slow fire
božja sodba z ógnjem zgodovina ordeal by fire
odporen proti ógnju fireproof, fire-resistant
križni ógenj vojska cross fire
umetni ógenj (display of) fireworks pl
varen pred ógnjem fire-resistant, fire-resisting, fireproof
nepretrgan ógenj vojska sustained fire
uničevalen ógenj withering fire
metalec ógnja vojska flamethrower
osvetljen od ógnja firelit
ustavitev ógnja vojska cessation of fire
oboževalec ógnja fire worshipper
bil je ves v ógnju (figurativno) he was glowing with enthusiasm
biti pod težkim ógnjem vojska to be under (ali exposed to) heavy fire
biti ves v ógnju za (figurativno) to be fired (ali to be ablaze) with enthusiasm for; to be enthusiastic about
kjer je dim, je tudi ógenj there is no smoke without fire
opečen otrok se boji ógnja a burnt child dreads the fire
dajte mi malo ógnja, prosim may (ali can) I have a light, please?
imate ógenj? have you got a light?, do you have a light?
vas smem prositi za ógenj? may I ask you for a light?, (pogovorno) got a match, please?
óg slabo gori the fire is going out
koncentrirati óg vojska to concentrate one's fire
iti skozi óg za koga (figurativno) to go through fire and water for someone, to go through a great deal for someone
iti po kostanje v óg za koga to pull someone's chestnuts out of the fire
igrati se z ógnjem to play with fire, (figurativno) to play with sharp (ali edged) tools
ógenj je izbruhnil a fire broke out
kuhati na ógnju to cook on a (ali on an open) fire
naložiti premog na ógenj to put coal on the fire
biti izpostavljen težkemu ógnju vojska to be exposed to heavy fire
odpreti (začeti) ógenj vojska to open fire
podpihati ógenj to fan the flame
ógenj poide (je pošel) the fire goes out (has gone out, is out)
izkresati ógenj to strike fire
pogasiti ógenj to put out (ali to extinguish) a fire
napraviti (prižgati) ógenj to make (to light, to kindle) a fire, ZDA to fix a fire
podrezati ógenj to make up the fire, to poke (ali to stir) the fire, to stoke up the fire
prili(va)ti olje na ógenj (figurativno) to add fuel to the fire, to pour oil on the fire
še naložiti na ógenj to replenish the fire
kot ógenj (hitro) se razširiti to spread like wildfire
ógenj je uničil tovarno the factory has been destroyed by fire
ustaviti ógenj vojska to cease fire
ustavi ógenj! (vojaško povelje) hold your fire!, cease firing!
vzdrževati ógenj to keep the fire going
vzeti pod ógenj vojska to fire at
zajeziti ógenj to bank up the fire
zavarovati proti ógnju to insure against fire
-
ógenj feu moški spol ; (požar) incendie moški spol ; (streljanje) feu moški spol , tir moški spol ; (iz pušk) fusillade ženski spol , (iz topov) canonnade ženski spol ; (gorečnost) ardeur ženski spol , chaleur ; ženski spol ; (zagon) fougue ženski spol , brio moški spol , élan moški spol , impétuosité ženski spol
bengalični ogenj feu de Bengale
kovaški ogenj feu de forge
kratkotrajni ogenj feu de paille
signalni ogenj feu (de signalisation), signal lumineux
stražni ogenj feu de bivouac
taborni ogenj feu de camp
umetni ogenj feu d'artifice
ogenj je izbruhnil, nastal le feu a éclaté, s'est déclaré
ogenj gori, plapola, ugaša, žari le feu brûle, flamboie, est en train de s'éteindre (ali de mourir), brille (ali rougeoie)
ogenj greje le feu (ré)chauffe
ogenj tli pod pepelom le feu couve sous la cendre
ogenj se hitro širi le feu se propage (ali s'étend) rapidement
hiša je vsa v ognju la maison est tout en flammes
kuriti, napraviti, narediti, prižgati, zanetiti ogenj faire du feu, allumer le (ali un) feu
nalagati (drva) na ogenj mettre du bois sur le feu
omejiti ogenj localiser le feu
na majhnem (velikem) ognju à petit (grand) feu
na malem ognju à feu lent
peči pečenko na milem, močnem ognju cuire un rôti à feu doux, à feu vif
podtakniti ogenj mettre le feu (à quelque chose), mettre quelque chose en feu
pogasiti ogenj éteindre (ali étouffer, noyer) un feu
vreči, zagnati na ogenj jeter au feu
zavarovati proti ognju (požaru) assurer contre l'incendie
varen pred ognjem à l'épreuve du feu
(kadilci) prositi, dati, ponuditi ogenj demander, donner, offrir du feu à quelqu'un
imate malo ognja? avez-vous du feu sur vous?
(vojaško povelje) ogenj! feu!
artilerijski motilni ogenj tir de harcélement
koncentričen, križni, močan (gost, intenziven), nepretrgan; strojničen, zaporni ogenj feu (ali tir) convergent (ali de concentration), croisé, nourri (ali vif), continu (ali roulant), de mitrailleuse(s), de barrage
protiletalski ogenj tir antiaérien
ustavitev ognja cessation ženski spol du feu, le cessezle-feu
bruhati ogenj (o topu, vulkanu) vomir le feu
vzeti pod križni (v navzkrižni) ogenj prendre entre deux feux
prenehati z ognjem, ustaviti ogenj cesser le feu
grški ogenj (zažigalni) feu grégeois
z ognjem in mečem (mettre) à feu et à sang, par le feu et le fer
(figurativno) biti ves v ognju s'enthousiasmer pour, être en feu
dati roko v ogenj za koga mettre la main au feu pour quelqu'un
igrati se z ognjem jouer avec le feu
imeti več železij v ognju avoir plusieurs cordes à son arc
poslati koga po kostanj v ogenj se faire tirer les marrons du feu
med dvema ognjema entre deux feux
govoriti z ognjem parler avec animation
peklenski ogenj feu d'enfer
v ognju biti être en feu
biti med dvema ognjema être pris entre deux feux
iti v ogenj za koga se jeter au feu pour quelqu'un
priliti olja v ogenj jeter (ali verser) de l'huile sur le feu
podpihovati (razpihovati) ogenj souffler sur le feu
kjer je dim, je tudi ogenj il n'y a pas de fumée sans feu
podrezati ogenj (tudi konkretno) attiser le feu
-
okóli
A) adv.
1. attorno:
okoli se zavrteti girarsi attorno
2. intorno:
okoli hoditi andare, girare intorno
3. pren. intorno, qua e là
4. circa:
okoli deset stopinj pod ničlo circa dieci gradi sotto zero
pren. biti hitro okoli passare presto
pren. govoriti okoli non andare al sodo, non dire francamente
pog. od slabosti okoli pasti svenire dalla debolezza
pog. koga okoli prinesti (ogoljufati) ingannare, fregare qcn.
B) okóli prep.
1. attorno a; torno torno; intorno a:
zemlja kroži okoli sonca la Terra gira attorno al Sole
okoli hiše torno torno la casa
2. attorno a, circa, su:
razprava se vrti okoli istega vprašanja la discussione verte attorno alla stessa questione
3. attorno a:
veter piha okoli ogla il vento soffia attorno all'angolo
4. circa; verso; attorno a, intorno a:
pridem okoli devetih vengo verso le nove
temperatura okoli nič temperatura attorno allo zero
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
smukati se okoli deklet correre dietro alle ragazze, corteggiare le ragazze
sukati se okoli koga darsi da fare attorno a qcn.
hoditi okoli koga stare dietro a qcn.
metati se komu okoli vratu gettarsi al collo di qcn.
pren. letati okoli zdravnikov correre da un medico all'altro
-
okrepčáti remonter, réconforter, revigorer, remettre ; familiarno retaper, requinquer, ravigoter, ragaillardir
okrepčati se se remonter, se réconforter, se revigorer, se remettre, se restaurer, se retaper, se requinquer, se fortifier, familiarno se retaper; manger un morceau, casser une (ali la) croûte; boire un coup, se rafraîchir, prendre un rafraîchissement
na hitro se okrepčati manger sur le pouce
juha ga je okrepčala in pogrela le bouillon l'a réconforté (ali remis, revigoré, ravigoté) et réchauffé
okrepčati se z dobrim kosilom se réconforter (ali se restaurer, se retaper) en prenant un bon repas
popijte malo vina, to vas bo okrepčalo buvez un peu de vin, cela va vous revigorer (ali remonter, ravigoter, regaillardir, requinquer)
-
omején (umsko) borné, obtus, stupide, imbécile ; familiarno bouché, simple (ali faible, pauvre) d'esprit, cruche, gourde, nigaud, lourd ; (zmanjšan) limité, restreint, réduit, étriqué ; (prostorsko) localisé, circonscrit
omejene pamete d'esprit obtus (ali borné, lourd, épais)
omejena hitrost, vidljivost vitesse ženski spol, visibilité ženski spol limitée
družba z omejenim jamstvom société ženski spol à responsabilité limitée
v omejenem obsegu dans des proportions réduites
omejena sredstva moyens moški spol množine limités (ali restreints), ressources ženski spol množine limitées (ali restreintes)
omejena naziranja opinions ženski spol množine restreintes
imeti omejen delovni čas avoir un temps de travail réduit
požar je bil hitro omejen l'incendie moški spol a été vite localisé (ali circonscrit)
-
opráviti to do; to finish; to perform; to settle; to transact
opráviti izpit to pass an examination
opráviti posle to transact business, to get one's work (ali job) done
opráviti nekaj zasebnih zadev to attend to some private business
z njim ni lahko opráviti he is not so easily dealt with, he is an awkward customer
bom hitro opravil s teboj (figurativno) I'll deal with you in a moment
opráviti bančne posle to carry out (ali to perform) banking operations
-
ošábnost haughtiness; pride; arrogance
ošábnosti je hitro kraj pride goes before a fall
-
pa (in) y , (pred i in nediftongiranim hi-) e; pero
ali pa o bien
pa hitro! ¡pero de prisa!
sedaj pa ahora bien, pues bien
-
palma samostalnik (drevo) ▸
pálma, pálmafabananina palma ▸ banánpálma
vitka palma ▸ sudár pálma
zelena palma ▸ zöld pálma
visoka palma ▸ magas pálma
palme na plaži ▸ pálmafák a strandon
plaža s palmami ▸ strand pálmafákkal, kontrastivno zanimivo pálmafás strand
otok s palmami ▸ sziget pálmafákkal
palma raste ▸ pálma növekedik
palma cveti ▸ pálmafa virágzik
posaditi palmo ▸ pálmafát ültet
krošnja palme ▸ pálmalomb
list palme ▸ pálmalevél
nasad palm ▸ pálmaültetvény
drevored palm ▸ pálmasor
splezati na palmo ▸ pálmafára felmászik
plaža pod palmami ▸ strand a pálmafák alatt, strand a pálmafák tövében
senca pod palmami ▸ pálmák árnyéka
poležavanje pod palmami ▸ lustálkodás a pálmák tövében
zlekniti se pod palmo ▸ elterül a pálmafa alatt
ležati pod palmo ▸ fekszik a pálmafa alatt
sedeti pod palmo ▸ ül a pálmafák alatt, ül a pálmafák tövében
košata palma ▸ terebélyes pálma
v senci palm ▸ pálmafa árnyékában
V bližini večjih mest so nasadi dateljnovih palm in pistacij. ▸ A nagyobb városok környékén datolyapálma- és pisztáciaültetvények vannak.
Želje so daleč od realnega, saj bi bil moj sanjski dopust pod palmami na kakšni peščeni plaži, kjer bi me obdajalo morje in zagorela telesa. ▸ A vágyak távol állnak a valóságtól, hiszen az álombéli vakációm egy homokos strandon lenne, pálmafák tövében, ahol a tenger és napbarnított testek vennének körül.
Za večino ljudi je Fidži idiličen tropski otok s palmami in prijaznimi domačini. ▸ A többség számára a Fidzsi-szigetek idillikus trópusi szigetek pálmafákkal és barátságos helyi lakosokkal.
V ozadju so oaze z dateljnovimi palmami. ▸ A háttérben oázisok vannak datolyapálmákkal.
Vse okoli nas so bili majhni otočki, porasli s kokosovimi palmami. ▸ Körülöttünk pici, kókuszpálmákkal benőtt szigetek helyezkedtek el.
Bele peščene obale, obrobljene s palmami, kristalno čista, sinje modra voda in prostrani temno zeleni pragozdovi, polni pisanih cvetov - raj na zemlji. ▸ Hófehér, homokos, pálmafákkal szegélyezett partok, kristálytiszta, égszínkék víz, távolabb pedig sötétzöld őserdő tele tarka virágokkal – maga a földi paradicsom.
V zadnjem delu dvorišča je poleg bazena zasadil palme, poskrbel pa je tudi za prijetno senco. ▸ Az udvar hátsó részébe, a medence mellé pálmákat ültetett, ezzel a kellemes árnyékról is gondoskodott.
Nekega jutra mornar spleza na palmo, da bi pogledal, ali pluje kakšna ladja v bližini otoka. ▸ Egy reggelen a tengerész felmászik a pálmafára, hogy megnézze, jár-e hajó a sziget közelében.
Na kokosovo palmo spleza kot najspretnejša mačka, hitro, brez nepotrebne porabe moči. ▸ A kókuszpálmára macskaügyességgel mászik fel, gyorsan, felesleges erőfeszítések nélkül.
Pod palmami sedijo redki gostje sanatorijev in berejo. ▸ A pálmafák tövében csak néhány szanatóriumbeli vendég ül és olvas.
Sopomenke: palmovecPovezane iztočnice: dateljnova palma, datljeva palma, kokosova palma, oljna palma