Franja

Aethūsa -ae, f (Αἴϑουσα) Ajtuza,

1. hči Neptuna in Alkione, Apolonova ljubica: Arn. (s pl. Aethusae = ženske, kakršna je bila Ajtuza).

2. otok med Malto in Afriko, sicer tudi Aegūsa Ajguza: Plin.

Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.

1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.

2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L.

Aganippē -ēs, f (Ἀγανίππη) Aganipa,

1. izvir na Helikonu v Beotiji, posvečen Muzam in zato navdihujoč pesništvo, prav tako tudi Nimfa tega izvira, hči rečnega boga Permesa: Aonie Ag. V., frigerans Cat., Hyantea O., Plin. Od tod adj. Aganippēus 3 (Ἀγανίππειος) Aganipin, aganipski: lyra Pr. Muzam posvečena, unda Cl.; Aganippicus 3 (Ἀγανιππικός) Aganipin, aganipski: fontes Sid.; Aganippis -idis, f iz Aganipe izvirajoča: Hippocrene O. = Muzam posvečena in navdihujoča.

2. Akrizijeva žena, Danajina mati: Hyg.

Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.

1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.

2. neka Nereida: Hyg.

3. neka Amazonka: Hyg.

Aglauros (Aglaurus) -ī, f (Ἄγλαυρος iz ἄγραυφλος = na vasi živeč) Aglavra, Kekropova hči: O., Hyg.

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

Alcēstis -tidis, acc. -tin in -tim, f (Ἄλκηστις) Alkestida, tudi Alcēstē -ēs, f (Ἀλκήστη) Alkesta, Pelijeva hči, žena ferskega vladarja Admeta, za katerega je prostovoljno umrla: Iuv. in Hyg. (z acc. -tim), Mart. (z acc. -tin), Macr. (z gen. -tidis); snov Evripidove tragedije: Macr., Levijeve tragedije: Gell.

Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,

1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.

2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.

3. neki borilec: Stat.

Alcimedē -ēs, f (Ἀλκιμέδη) Alkimeda, Avtolikova hči, Ezonova žena, Jazonova mati: O., Hyg.

Alcithoē -ēs, f (Ἀλκιϑόη „močna in hitra“) Alkitoja, Minijeva (Minyas) hči: O.

Alcmēnē -ēs, v lat. obl. Alcmēna -ae, predklas. Alcumēna -ae, f (Ἀλκμήνη) Alk(u)mena, Elektrionova hči, žena Amfitriona iz Teb, z njim Ifiklova mati, z Zevsom Heraklejeva mati: Luc. fr., Pl., Ci., O., Pr., Sen. tr. idr.

Alcyonē (Halcyonē) -ēs, f (Ἀλκυόνη) Alkiona (Halkiona),

1. Eolova hči, vrgla se je v morje, ko je videla, da ženejo valovi njenega moža Ceika (Ceyx) mrtvega k obali; Tetida je oba spremenila v vodomca (prim. alcyōn); O., v pl.: Arn.; od tod alcyonē = alcyōn: Sen. tr., Val. Fl., Stat.

2. Atlantova hči, ena izmed Plejad: O.

3. Meleagrova žena, sicer imenovana Kleopatra: Hyg.

Alopē -ēs, f (Ἀλόπη) Alopa

1. Kerkionova hči, z Neptunom Hipotojeva mati; ko jo je oče usmrtil, jo je Neptun spremenil v istoimenski vrelec: Hyg.

2. mesto v opuntski Lokridi: L., Plin.

Alphesiboea -ae, f (Ἀλφεσίβοια) Alfezibeja, hči Fegeja, psofidskega kralja (Psophis v Arkadiji), prva žena Alkmejona, ki jo je zaradi Kaliroje (Callirrhoē) zapustil: Pr., Hyg.

althaea (althēa) -ae, f (gr. ἀλϑαία) slezenovec, slez: Plin., Isid., hibiscus, quam althaean vocant Cael. — Kot nom. propr. Althaea -ae, f (Ἀλϑαία) Alteja, hči etolskega kralja Testija, Ojnejeva (Oeneus) žena, Meleagrova mati: O., Hyg.

Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja,

1. Nimfa, hči kralja Melisa na Kreti, ki je s kozjim mlekom vzredila Zevsa: Hyg.; po drugi bajki koza, ki je dojila Zevsa: njen rog (cornu copiae) med zvezdami, simbol obilja: O. Od tod Amalthēa -ae, f (Ἀμάλϑεια) Amalteja, ali Amalthēum -ēī, n in Amalthīum -iī, n (Ἀμαλϑεῖον) Amaltej, staro Amaltejino svetišče blizu Atikovega vaškega posestva ob reki Tijamiju v Epiru; to svetišče je Atik olepšal s platanovjem, gr. napisi in ploskovitimi reliefi, ki so se nanašali na bajko o Amalteji, ter tako spremenil kraj v prijetno letovišče: Ci. ep. Po tem svetišču je posnel Cicero svoj Amaltej na posestvu pri Arpinu: Ci. ep.

2. neka Sibila: Varr. fr., Tib., poistovetena s kumsko: Lact.

Amphitrītē -ēs, f (Ἀμφιτρίτη) Amfitrita, Okeanova hči, Neptunova žena, morska boginja: Hyg., Col., Arn., Serv.; pesn. met. morje (ocean): Cat., nec bracchia margine terrarum porrexerat Amphitrite O.

Andromachē -ēs, lat. Andromacha -ae, f (Ἀνδρομάχη) Andromaha, hči Eetiona, tebanskega kralja v Kilikiji, Hektorjeva žena, po razrušitvi Troje sužnja Piru, ki mu je rodila tri sinove, pozneje poročena s soujetnikom Helenom, Hektorjevim bratom: Enn. ap. Varr., V., H., O., Pr. — Naslov Enijeve, po Evripidu obdelane tragedije: Varr., Ci. Apel. Andromache = lepa mlada ženska: Mart.

Andromeda -ae, pesn. Andromedē -ēs, acc. tudi -ān (O.), f (Ἀνδρομέδα) Andromeda, hči etiopskega kralja Kefeja in Kasiopeje. Izpostavljeno neki morski pošasti jo je Perzej rešil in se potem z njo poročil: H., O., Pr. idr. Po njej je imenovano ozvezdje severne poloble: Ci., Hyg., Col.

Anna -ae, f Ana,

1. semit. žensko ime, posebno Belova hči, Didonina sestra: V., O., Sil.

2. Anna (iz annus; po drugih otroška beseda an[n]a = starka, prim. anus) Perenna (-ae) Ana Perena, staroitalska letna ali mesečna boginja; njen praznik (pomladansko slavnost) so obhajali na marčeve ide: O., Macr. Pozneje so jo poistovetili s prejšnjo.