Franja

чадо n (cerkv.) sin ali hči; dete

Acrisius -iī, m (Ἀκρίσιος) Akrizij, argejski kralj, Abantov (Abās) sin, Danajin oče: V., H., O., Hyg. Od tod:

1. patronim
a) Acrisiōnē -ēs, f (Ἀκρισιώνη) Akriziona, Akrizijeva hči Danaja: V. (Catal.).
b) Acrisiōniades -ae, m (Ἀκρισιωνιάδης) Akrizijev vnuk, Akrizionin sin ( = Perseus): O.

2. adj. Acrisiōnēus 3 (Ἀκρισιώνειος)
a) Akrizijev, sploh argoški, argejski: arces (= Argos) O. argejski grad.
b) Akrizionin = Danajin: amores Col., muri (= Ardea, mesto, ki ga je baje ustanovila Danaja) Sil.

Adrāstus -ī, m (Ἄδραστος) Adrast,

1. argoški kralj, Argejin in Deipilejin oče in po njih tast Polinejka in Tideja. Zahvaljujoč hitrosti svojega konja Ariona je edini izmed „sedmerice pred Tebami“ odnesel celo glavo; pozneje je z epigoni odšel nad Tebe, mesto sicer razrušil, a izgubil sina Egialeja in se zato do smrti žalostil; O., Stat., Hyg., Adrastus pallens V.; od tod Adrāstēus 3 (Ἀδράστειος) Adrastov: Stat., Amm.; Adrāstis -idis, acc. -ida, f Adrastida, hči, Adrastova potomka: Stat.

2. sloviti matematik, Kizičan: Varr. ap. Aug.

Aeēta: Varr., Ci., O., Hyg. ali Aeētēs: O., Serv., gen. -ae: S. fr., O., Hyg., acc. -am: Ci., Hyg., -ēn: Val. Fl., voc. -a: Ci., Val. Fl., abl. -ā: Ci., Hyg., Iust., m (Αἰήτης iz αἶα = γαῖα; prim. Aea) Ajet(es), kralj in heros eponymos polotoka Aje (Kolhide), sin sončnega boga (Helija), brat Pazifaje in čarovnice Kirke, oče Medeje, s katere pomočjo so mu Argonavti ukradli zlato runo. Od tod

1. adj.
a) Aeētaeus 3 (Αἰηταῖος) Ajetov, ajetski: fines (= Kolhida) Cat.
b) Aeētius 3 (Αἰήτιος) Ajetov, ajetski: virgo, proles Val. Fl.

2. patronim Aeētias -adis, f (Αἰητιάς): O. = Aeētis -idis, acc. -ida, f (Αἰητίς): Val. Fl. = Aeētīnē -ēs, f (Αἰητίνη): O. Ajetida, Ajetova hči Medeja.

Aega -ae, f (Αἴγη) Ajga, oienova hči: HYG.

Aegialē, -ēs, f (Αἰγιάλη) Ajgiala, Adrastova hči ali vnukinja, nezvesta Diomedova žena: Stat., Serv.

Aegīna -ae, f (Αἴγινα) Ajgina,

1. Nimfa, hči rečnega boga Azopa, Ajakova mati: O.

2. otok v Saronskem zalivu, sprva imenovan Oenopia: Ci., O., Mel., Plin. Od tod adj. Aegīnēticus 3 (Αἰγινητικός) ajginski: aes Plin., Aegīnēnsēs -e ajginski, iz Ajgine: Ap.; subst. Aegīnēnsēs -ium, m: Val. Max. = Aegīnētae -ārum, m (Αἰγινῆται): Ci. Ajginci, preb. Ajgine.

Aeolus, pesn. Aeolos -ī, acc. -on (O.), m (Αἴολος) Eol, moško ime.

1. Helenov sin, Devkalionov vnuk, kralj v tesalski Magneziji, heros eponymos eolskega plemena: Hyg., Serv.

2. Hipotov (Hippotes) sin, vladar Eolskega (Liparskega) otočja, po poznejšem mitu bog vetrov: V., O., Plin. (ki ga napačno imenuje Helenovega sina), Cl. (ki prestavlja njegovo bivališče v Trakijo).

3. Trojanec, Enejev tovariš: V. (Aen. XII., 542) — Od tod patronim Aeolidēs -ae, m (Αἰολίδης) Eolid, Eolov potomec
a) = Sisyphus H., O. ali Athamas: O. ali Salmoneus: O., kot sinovi magnezijskega kralja Eola, pesn. tudi njegova vnuka: Kefal (Cephalus), Dejonov sin: O., in Friks (Phrixus), sin Atamanta: Val. Fl.
b) hortator scelerum Aeolides (= Ulixes), ker je Odisejevo mater Antiklejo pred njeno poroko z Laertom baje onečastil Sizif: V.
c) Misenus Aeolides V. sin nekega Trojanca Eola.
č) Clytius Aeolides V., ker je bil Eolec, njihov mitični praoče pa je magnezijski Eol. V pl. Aeolidae -ārum, m Eolidi, šest sinov boga vetrov: O. Adj. Aeolius 3 Eolov ali Eolidov, in to

1. = magnezijskega kralja Eola ali njegovih potomcev: postes (= Atamantovi) O., senex (= Sisyphus) Sen. tr., aurum ali vellus Val. Fl. ali pecus Mart. zlato runo, zlatoruni oven (ki je nesel Atamantova otroka Helo in Friksa, vnuka boga Eola), Aeolia Helle O.

2. = Eola, boga vetrov: virgo (= Canace) O., procellae V., tyrannus (= Aeolus) O., antra O. votline, v katere zapira Eol vetrove; od tod Subst. Aeolia -ae, f (sc. insula, Αἰολία, sc. νῆσος) Eolov otok (Stromboli), najsevernejši otok Liparskega otočja: V., Val. Fl.; v pl. Aeoliae insulae Eolovo (Liparsko) otočje pred severno sicilsko obalo (največji otok je Lipara, pri V. Aeolia Liparē, še zdaj Lipari): Plin. isto otočje imenuje Mel. Aeoli insulae, Iust. insulae Aeolides. Na enem teh otokov so si predstavljali bivališče bogov Eola in Vulkana. Aeolis -idis, f Eolova: insulae Iust.; patronim Aeolis -idis f (Αἰολίς) Eolida, Eolova hči = Canace ali Alcyone: O.

Āëropē -ēs (O.) ali Āëropa -ae (Hyg.), f (Ἀερόπη) Aeropa, hči kret. kralja Katreja, Plistenova žena, po poznejšem mitu Atrejeva žena ter Agamemnonova in Menelajeva mati, Tiestova ljubica.

aethra -ae, f (αἴϑρα) jasni, čisti zrak, jasna, etrska modrina, jasnina, nebesni svit: Enn., Lucr., Stat., volans rubrā Iovis ales in aethrā V. (po Eniju, ki je besedo vzel iz Hom.), lucidus aethrā sidereā polus V. Kot nom. propr. Aethra -ae, f Ajtra, žensko ime. Poseb.

1. hči trezenskega kralja Piteja, ki je Egeju rodila Tezeja: O., Hyg.

2. Okeanova hči, mati Hiad in Hianta: O.

Aethūsa -ae, f (Αἴϑουσα) Ajtuza,

1. hči Neptuna in Alkione, Apolonova ljubica: Arn. (s pl. Aethusae = ženske, kakršna je bila Ajtuza).

2. otok med Malto in Afriko, sicer tudi Aegūsa Ajguza: Plin.

Aetōlus 3 (Αἰτωλός) etolski: cives Pl., legati L., arma, cuspis V. Etolca Diomeda, urbs ali Arpi V. (ker je to apuljsko mesto baje ustanovil Etolec Diomed), od tod Aet. campi Sil. etolske, apuljske poljane (pri Kanah); plagae H. etolske lovske mreže („kalidonski lov“; Meleager je bil namreč po rodu iz Kalidona, glav. etolskega mesta). — Od tod subst. Aetōlī -ōrum in pesn. -ûm, m (Αἰτωλοί) Etolci, preb. pokrajine Etolije, imenovani po svojem praočetu Etolu (Aetōlus), Marsovem (ali Endimionovem) sinu, ki je s tolpo Epejcev (eolskega in pelazgovskega rodu) pobegnil iz Elide: Pl., V., L. idr. Aetōlis -idis, f (Αἰτωλίς) Etolka: Deianira O. (hči etolskega kralja Ojneja [Oeneus]). Od tod adj.

1. Aetōlius 3 (Αἰτώλιος) etolski: heros (= Diomedes) O.; subst. Aetōlia -ae, f (sc. terra; Αἰτωλία, sc. γῆ) Etolija, pokrajina v srednji Grčiji od Aheloja do Amfise: Ci., O. idr.

2. Aetōilcus 3 (Αἰτωλικός) etolski: Pl., Plin., bellum L.

Aganippē -ēs, f (Ἀγανίππη) Aganipa,

1. izvir na Helikonu v Beotiji, posvečen Muzam in zato navdihujoč pesništvo, prav tako tudi Nimfa tega izvira, hči rečnega boga Permesa: Aonie Ag. V., frigerans Cat., Hyantea O., Plin. Od tod adj. Aganippēus 3 (Ἀγανίππειος) Aganipin, aganipski: lyra Pr. Muzam posvečena, unda Cl.; Aganippicus 3 (Ἀγανιππικός) Aganipin, aganipski: fontes Sid.; Aganippis -idis, f iz Aganipe izvirajoča: Hippocrene O. = Muzam posvečena in navdihujoča.

2. Akrizijeva žena, Danajina mati: Hyg.

Agauē (Agāvē) -ēs, f (Ἀγαύη) Agava, gr. žensko ime, poseb.

1. Kadmova in Hermionina hči, Ehionova žena, ki je med bakhantskimi orgijami raztrgala svojega sina Penteja, misleč, da je zver: H., O., Hyg., Lucan.; oseba Stacijeve tragedije: Iuv.

2. neka Nereida: Hyg.

3. neka Amazonka: Hyg.

Aglauros (Aglaurus) -ī, f (Ἄγλαυρος iz ἄγραυφλος = na vasi živeč) Aglavra, Kekropova hči: O., Hyg.

Agrippīna -ae, f (Agrippa) Agripina, rim. žensko ime. Poseb. znane so:

1. Tiberijeva žena, hči Marka Vipsanija Agripe in njegove prve žene Pomponije: Suet.

2. blaga hči istega M. Vipsanija Agr. in njegove tretje žene Julije, Germanikova žena in mati cesarja Kaligule: T., Suet.

3. njena izprijena hči, poročena prvič z Gnejem Domicijem Ahenobarbom, ki mu je rodila Lucija Domicija (poznejšega cesarja Nerona), drugič poročena s cesarjem Klavdijem, svojim stricem; l. 60 po Kr. usmrčena na povelje sina Nerona: T., Suet. Njen rojstni kraj v ubijski pokrajini (oppidum Ubiorum) je postal l. 50 po Kr. rim. naselbina Colōnia Agrippinēnsis: T. ali samo Agrippina: Aur., Amm. Agripinska Kolonija, Agripina (Kolonija, nem. Köln ob Renu). Preb. tega mesta Agrippīnēnsēs -ium, m Agripinci: T.

Alcēstis -tidis, acc. -tin in -tim, f (Ἄλκηστις) Alkestida, tudi Alcēstē -ēs, f (Ἀλκήστη) Alkesta, Pelijeva hči, žena ferskega vladarja Admeta, za katerega je prostovoljno umrla: Iuv. in Hyg. (z acc. -tim), Mart. (z acc. -tin), Macr. (z gen. -tidis); snov Evripidove tragedije: Macr., Levijeve tragedije: Gell.

Alcidamās -antis, m (Ἀλκιδάμας) Alkidamant,

1. Elejan, Gorgijev učenec, retor: Ci., Q.

2. Alkidamant s Keja (Κέως); njegova hči Ktesila se je po smrti spremenila v belega goloba: O.

3. neki borilec: Stat.

Alcimedē -ēs, f (Ἀλκιμέδη) Alkimeda, Avtolikova hči, Ezonova žena, Jazonova mati: O., Hyg.

Alcithoē -ēs, f (Ἀλκιϑόη „močna in hitra“) Alkitoja, Minijeva (Minyas) hči: O.