Franja

hīrsūtus 3 (gl. hircus)

1. sršast, sršeč, razmršen, razkuštran, kosmat, ščetinast
a) o stvareh: Col., Amm., supercilium V., comae O., Cu., crines, barba O., hirsuta saetis leonis vellera O., h. collum Iuv., hirsuta barbis cutis Prud.; pesn.: h. imagines O. podobe starih Rimljanov.
b) o bitjih: cristā hirsutus equinā V., h. canis, leo, h. ferae O., hirsutus corpore cānīs (sc. capillis) O., feminae toto corpore hirsutae Mel., h. capella Iuv., h. senex Suet., (Caligula) capillo raro … , hirsutus cetera (sicer) Suet., hirsutos (= incomptos) cum sperneret olim gens vicina procos Sil., hirsuti capillis Amm.; enalaga: Hiemps, canos hirsuta capillos (gr. acc.) O. z razmršenimi belimi lasmi, hirsutus amictu O. v hrapavi (raskavi) obleki.

2. bodeč, bodljiv: aliae (animantium) spinis hirsutae Ci., h. frondes V. listje trnovih grmov, castaneae, vepres V., folia Ap., h. folia hirsutiora Plin.

3. metaf. grób, surov, brez lipša, neotesan, preprost: Getae O., nihil est hirsutius illis (Eunii annalibus) O., peccata malis hirsuta doloribus Prud.

hispidus 3 (osk.-umbr. izpos. iz *her(s)-quos = hircus; gl. to besedo)

1. dlakast, kocinast, kosmat, sršast, (gosto) obrasel (porasel, zarasel): Plin., Vop., Amm., Prud., Cl., Macr., Sid., frons V., facies H., Lact., membra Iuv., frontem cum cornibus auxit hispidus Val. Fl., cinara Col. poet., sus Ph. ščetinasta, aper Ap., gallina hispida plumis Aug.; pesn.: ager H. s plevelom porasla, hispida turpes proelia … ineunt … ursi Stat.; enalaga = hispidi … ursi.

2. metaf. grob, neobčutljiv za lepoto: auris Gell.

homespun [hóumspʌn]

1. pridevnik
doma tkan
figurativno preprost, domač, grob

2. samostalnik
grobo volneno blago, domače platno

horridulus 3 (demin. horridus)

I.

1. štrleč, napet, napolnjen: caput Luc., papillae Pl.

2. sršav, sršljiv, hrapav, raskav: horriduli hircosi filii subulci Mart.

3. metaf. (o govoru) neizpiljen, preprost, (v slabem pomenu) grob, neotesan: orationes Ci., tua illa … horridula mihi atque incompta visa sunt Ci. ep., horridula eius verba Amm. —

II. od mraza trepetajoč, — drgetajoč: comes Pers.

hoya ženski spol jama; grob

hoyo moški spol jama, izkopana luknja; grob(nica); jamica (v licih); brazgotina od koz

hud² (-a, -o) mraz, vročina, veter, bolečina, dvom, krvavitev: stark; bolezen, nepokorščina, nevihta, poškodba, pretres možganov, rana, sneženje, šok, tatvina, vihar, vlom, žalitev, pravo kazniva dejanja: schwer; izkušnja, mraz, razočaranje, obžalovanje, kesanje: bitter; pravo malomarnost, nehvaležnost: grob; potreba: dringend; napaka, razlika: gravierend; sovraštvo, negativna čustva: tief; pes: bissig; figurativno (močno, zelo) sehr; Schwer- (bolnik der Schwerkranke), Erz- (sovražnik der Erzfeind)
huda kri böses Blut (zbujati hudo kri böses Blut machen)
huda ura das Gewitter, figurativno das Donnerwetter
huda kršitev predpisov der Skandal (Umweltskandal)
živalstvo, zoologija huda gniloba die Faulbrut
huda lakota großer Hunger, der Bärenhunger, Heißhunger
huda preizkušnja die Zerreißprobe
hudi časi schlechte Zeiten množina, figurativno eine Durststrecke
zaloga za hude čase der Notvorrat

impoli, e [ɛ̃pɔli] adjectif nevljuden, grob, robat

inatento nevljuden, surov, grob

incivil, e [ɛ̃sivil] adjectif, vieilli nevljuden, neotesan, grob, surov

langage masculin incivil surovo govorjenje

inclement [inklémənt] pridevnik (inclemently prislov)
oster (podnebje), mrzel, viharen; neprijazen, grob, neusmiljen

incondite [inkɔ́ndit] pridevnik
slabo narejen, pomanjkljiv, neizdelan; grob, surov

incōndito agg. knjižno neurejen; neizpiljen, grob

incorrect, e [ɛ̃kɔrɛkt] adjectif nepravilen, nepredpisen; pogrešen, napačen, nekorekten, nevljuden, grob

incult [inkʌ́lt] pridevnik
neotesan, nevzgojen, grob

indelicate [indélikit] pridevnik (indelicately prislov)
netakten, neolikan, grob, brezobziren

inelegante agg. neeleganten; grob, neizdelan

irruvidire

A) v. tr. (pres. irruvidisco) narediti hrapavo, grobo

B) ➞ irruvidire, irruvidirsi v. intr., v. rifl. (pres. /mi/ irruvidisco) postati hrapav, grob

kàba neskl. prid. (t. kaba)
1. velik
2. neobdelan, surov, grob

kàbur m (t. kabir, ar.) dial. grob