Franja

carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

carte d'abonnement abonentska karta
carte d'admission, d'entrée vstopnica
carte d'alimentation živilska karta
cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
carte blanche neomejeno pooblastilo
carte de chemin de fer železniška vozovnica
carte de circulation železniška krožna vozovnica
d'échantillons karta vzorcev
carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
carte d'électeur volilna izkaznica
carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
carte d'entrée vstopnica
carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
carte d'étudiant študentovska izkaznica
carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
carte géographique zemljevid
carte grise avtomobilski lastniški list
carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
carte d'identité osebna izkaznica
carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
carte (à jouer) igralna karta
carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
carte-lettre féminin dopisnica zalepka
carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
carte météorologique vremenska karta
carte marine pomorski zemljevid
carte murale stenska karta
carte permanente permanentna karta
carte pneumatique pnevmatični telegram
carte postale dopisnica
carte postale illustrée razglednica
carte en relief reliefna karta
carte-réponse dopisnica z odgovorom
carte (de restaurant) jedilni list
carte rose šoferska, vozniška izkaznica
carte routière karta cest
carte syndicale sindikalna izkaznica
carte de travail(leur) delavska izkaznica
carte universelle svetovni zemljevid
carte des vins karta, lista vin
carte (de visite) vizitka, posetnica
carte-vue féminin razglednica
château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
jeu masculin de cartes igra s kartami
lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
partie féminin de cartes partija, igra s kartami
tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
tour masculin de cartes umetnija s kartami
à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
battre les cartes mešati karte
brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
couper les cartes privzdigniti karte
couper une carte prevzeti kako karto z adutom
consulter la carte pogledati jedilni list
distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
faire cartes égales imeti enako število vzetkov
faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
manger à la carte jesti po jedilnem listu
perdre la carte (figuré) zmesti se
prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
tirer les cartes vedeževati iz kart

Cecrops -opis, m (Κέκροψ) Kekrops, najstar. kralj v Atiki, po mitu pol človek pol kača, zato Cecr. geminus: O. Od tod

1. patronim Cecropidēs -ae, m (Κεκροπίδης) Kekropid, Kekropov potomec = Tezej: O.; v pl. Cecropidae -ārum, m = Atenci: V., O. K temu fem. Cecropis -idis kekropska = atiška: terra O., ales O. = Prokne, kot subst. = Kekropida: Aglauros O., Procne O. Prokne kot Pandionova hči.

2. adj. Cecropius 3 kekropski, Kekropov: arx O. atenski grad, ki se imenuje tudi samo Cecropia -ae, f Kekropija: O., Plin. Pesn. (met.) = atiški: insula Pl. ali fines Lucr. Atika, apes V., cothurnus H atiška tregedija, Cecropiae domus opprobrium H. (o Prokni, hčeri atiškega kralja Pandiona), Cecropia dote madent pectora Mart. so polne atiške modrosti.

Celsius: X Grad Celsius X stopinj Celzija

Celzij Celsius
38 stopinj Celzija 38 Grad Celsius

Cyāthis -idis, f Kiatida, samnijski grad na Kefaleniji: L.

dohód access; avenue; entry

dohódi k... approaches pl to...
dohód v grad access to the castle
dohód do gradu je po tej cesti the castle is approached by this road

dominare

A) v. tr. (pres. dōmino)

1. gospodovati; obvladati, obvladovati:
dominare i mari gospodovati nad morji
dominare una situazione obvladati položaj
dominare una lingua pren. obvladati jezik

2. ekst. (affascinare) očarati:
dominare l'uditorio očarati poslušalstvo

3. dominirati, stati nad:
il castello domina la città grad stoji nad mestom

4. pren. brzdati, premagovati:
dominare gli istinti premagovati nagone

B) v. intr.

1. gospodovati, vladati:
dominare sul popolo gospodovati ljudstvu

2. odlikovati se

3. groziti:
una minaccia di guerra civile domina sul paese državi grozi nevarnost državljanske vojne

4. pren. prevladati, prevladovati

C) ➞ dominarsi v. rifl. (pres. mi dōmino) obvladati se:
provocato, non sa dominarsi če je izzvan, se ne zna obvladati

dominer [dɔmine] verbe transitif, verbe intransitif vladati, prevlad(ov)ati; gospodovati (sur nad); nad-, ob-vladati; biti nad kom ali čem, dominirati; prekašati; presegati (de la tête za dolžino glave); preglasiti (šum)

se dominer obvladati se
dominer sa colère, ses instincts obvladati svoj srd, svoje nagone
dominer ses concurrents prekašati svoje tekmece
le château domine la ville grad gospoduje nad mestom
il aime à dominer on je rad gospodovalen
ce problème domine toute l'affaire ta problem prevladuje v vsej tej zadevi
dominer la situation biti gospodar položaja
le droit doit dominer la force pravo, pravica mora zmagati nad silo

dominírati (-am) imperf.

1. (prevladovati) dominare (tudi ekst.)

2. pren. (dvigati se nad) dominare, sovrastare:
grad dominira nad mestom il castello domina la città

dominírati dominar; tener dominio sobre

grad dominira nad mestom el castillo domina la ciudad

duecēnto

A) agg. dvesto:
correre i duecento metri šport teči dvesto metrov
siamo arrivati a pagina duecento prišli smo do dvestote strani
l'anno duecento d. C. leta dvesto po n.š.

B) m

1. dvesto:
il Consiglio dei Duecento hist. svet dvestotih

2. trinajsto stoletje:
un castello del duecento grad iz trinajstega stoletja

3. umet., lit.
il Duecento duecento

4. pl. šport dvesto metrov (v atletiki, plavanju):
correre i duecento teči dvesto metrov

Erichthonius -iī, m (Ἐριχϑόνιος) Erihtonij,

1. atiški heroj, atenski kralj, Hefajstov in Zemljin sin, ki je baje ljudi učil vpregati živino in orati s plugom; zato je med zvezdami dobil mesto kot Boōtes (Volar): V., O., Hyg., Col.

2. trojanski heroj in kralj, Dardanov sin, Trojev (Trōs) oče: O., Serv. — Od tod adj. Erichthonius 3 Erihtonijev, erihtonijski,

1. = atenski: populus Pr.

2. = trojanski: arces (grad) Ps.-V. (Cul.).

escorial moški spol kup ali odlagališče žlindre

el Escorial grad pri Madridu

feudal fevdalen

caballero feudal vazal, fevdnik, (fevdalni) vitez
castillo feudal viteški grad
esclavitud feudal tlaka

geneigt ➞ neigen Adjektiv nagnjen k; (zugetan) naklonjen; geneigt machen für pridobiti za; Mathematik geneigt gegen... um... Grad oklepati kot... stopinj z

Gornja Lendava stalna zveza
(nekdanje ime za naselje Grad) ▸ Felsőlendva [település a Muravidéken]

gradìč (-íča) m dem. od grad castelletto

grof samostalnik
(plemiški naziv) ▸ gróf

hoch (hoher, hohe, hohes)

1. Adjektiv visok (auch Gebäude, Berg, Schule, Grad, Stimme, Sommer, Norden, Alter usw.), 5 Meter hoch visok pet metrov; Schönheit, Ehre, Lob, Konzentration: velik; Meinung: (zelo) dober; hohe See odprto morje; Spiel: tvegan; hoher Tag že dolgo dan; hohe Zeit že zdavnaj čas

2. Adverb visoko; zelo; legiert: močno; (in die Höhe) gor, kvišku; hoch am Tage sredi dneva; hoch in den Siebzigern v poznih sedemdesetih (letih); Hände hoch! roke v vis!; Kopf hoch! glavo gor/kvišku!; hoch lebe X! naj živi X!; jemanden hoch leben lassen nazdraviti/nazdravljati komu; 3 Mann hoch v troje; 2 Mann hoch v dvoje; Mathematik hoch 3 na tretjo potenco; hoch 2 na kvadrat; hoch im Kurs stehen biti dobro zapisan; hoch anrechnen šteti v dobro; hoch und heilig versprechen slovesno/sveto obljubiti

īgneus 3 (īgnis)

1. ognjen = iz ognja: sol ign. Ci., ea quidem (sidera) tota esse ignea Ci., ignea vis Ci. ogenj kot prvina.

2. ognjen = goreč, žgoč, vroč, pekoč: ardor Corn., astra, sol V., Chimaera H. ogenj puhajoča, arces H. nebesni grad, svetli eter, aestas H., Aetne O., currus (Eliae) Hier.

3. metaf.
a) (o barvi) ognjen = žareč, žaren: color Pl., purpura Val. Fl., ignea gemmis cingula stat.
b) (o strasteh, duševnih stanjih in osebah) ognjevit, goreč, isker, živahen, (raz)vnet, žareč: vigor V., furor O., virtus Lucan., Tarchon V., in pugnas et Martem et proelia et hostem igneus Sil.