Franja

obscénité [ɔpsenite] féminin nespodobnost, spolzkost, nespodobno govorjenje, kvantanje

dire des obscénités kvantati

Palaver, das, (-s, -) dolgo govorjenje, dolgotrajna pogajanja

Platitüde, Plattitüde, die, prazno govorjenje, frazarjenje

Pöbelei, die, psovanje, prostaško ogovarjanje/govorjenje

polissonnerie [-sɔnri] féminin objestnost, nevzgojenost, nespodobno vedenje ali govorjenje, pobalinstvo

preciosity [prešiɔ́siti] samostalnik
izbirčnost, prisiljeno vedenje ali govorjenje, afektiranost

prosa ženski spol proza, nevezana beseda; figurativno prazno govorjenje

recitative [resitətí:v]

1. samostalnik
recitativ, péta recitacija; navadno govorjenje ob glasbeni spremljavi
gledališče glasbena fraza, ki je bolj podobna govoru kot petju

2. pridevnik
glasba recitativen [résiteitiv]
(redko) naštevajoč, poročajoč

3. prehodni glagol
izvajati recitativ

rhetoric [rétərik] samostalnik
retorika, govorništvo; pompozna deklamacija ali govorjenje, fraziranje; prepričevalna zgovornost

ribaldry [ríbəldri] samostalnik
prostaško, umazano, nespodobno, kvantaško govorjenje; kvante, robate šale

rigmarole [rígməroul]

1. samostalnik
brbljanje, žlobudranje, nerazumljiva govorica; absurdno govorjenje, kolobocija, vrsta brezzveznih trditev ali izjav

to tell a long rigmarole govoriti neumnosti, kvasati, čenčati

2. pridevnik
brezzvezen, nerazumljiv

rīsiloquium -iī, n (rīsus in loquī) „smehogovor“ = govorjenje s smehom, istočasno govorjenje in smejanje: Tert.

roundabout [ráundəbaut]

1. samostalnik
(dolg) ovinek; krožni promet; vrtiljak
ameriško kratek jopič
množina, figurativno ovinkarjenje, dolgovezno govorjenje, hoja okrog (česa); oklevanje, cincanje

to make up on the swings what you lose on the roundabouts figurativno izravnati izgubo
to lose on the swings what you make on the roundabouts figurativno po mnogem sem in tja biti natančno tam kot na začetku, ničesar ne doseči

2. pridevnik
ovinkast, po ovinkih; indirekten, posreden; obširen
ameriško tesno se prilegajoč; (redko) okroglast, čokat, tršat, zastaven

roundabout explanations obširne razlage
to tell in a roundabout way povedati (reči) z namigovanjem

rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.

rūmusculus -ī, m (demin. k rūmor, stlat. rūmos) prazno govorjenje ljudi, blebetanje, čvèk, čvekánje, čvekarija, prazne marnje: imperitorum hominum rumusculos aucupari Ci., omnes rumusculos popularis aurae aucupari Ci., quid imperitorum de ingenio tuo rumusculi iactitent Aug., hominum rumusculos aucupari Hier., rumusculos et gloriolas et palpantes adulatores quasi hostes fuge Hier., animus laudem atque rumusculos et gloriolam populi requirens Hier.

Salbaderei, die, maziljeno govorjenje

say² [séi] samostalnik
kar je rečeno; izrek, govor, beseda; mnenje, trditev; pravica ali prilika za govorjenje
ameriško zadnja beseda, dokončna odločitev

it is my say! sedaj govorim jaz!, pusti(te) me, da govorim!
who has the say in this matter? kdo ima zadnjo besedo (kdo odloča) v tej zadevi?
to have one's say (to, on) izraziti svoje mnenje (o)
I will have my say povedal bom, kar moram povedati
let him have his say naj pove, kaj misli o tem
to say one's say povedati svoje (mnenje)

sbarellamento m

1. pog. opotekanje; neodgovorno, nebrzdano govorjenje, ravnanje

2. žarg. učinek mamila

scatologie [skatɔlɔži] féminin proučevanje iztrebkov; figuré kvante, kosmato, nespodobno govorjenje ali pisanje

schēma -atis, n in schēma -ae, f (tuj. σχῆμα)

1. (= habitus) drža, držanje, položaj telesa, obraza, kretnja, gesta, premik(anje), izraz na obrazu, gib(anje), ustop, obnašanje, poseb. plesalca, pantomimika idr.: LUC. AP. NON., SUET., AP., LAMP. idr., filius in me incedit sat hilarā schemā CAECIL. AP. PRISC.

2. oprava, obleka, oblačila, noša, nošnja: Bacchico cum schemate NAEV. AP. NON., processi huc cum servili schema PL.

3. podoba, lik, figura: utinam pisciculi te schema sine cruribus videam CAECIL. AP. PRISC.

4. geometrijski lik: sphaeroides schema, geometrica schemata VITR.

5. retorična figura
a) v širšem pomenu vsak govorniški obrat in ustroj, s katerima se poživi in popestri govor: SEN. RH. (ki piše tudi scema), unde illa non iniucunda schemata, „Paene excidi mihi,“ et „Fugerat me,“ et „Recte admones“ Q.
b) v ožjem pomenu prikrito govorjenje, olepšano govorjenje, cvetličenje, govorjenje v prilikah ali podobah: qui (sc. Zoilus) id solum putaverit schema, quo aliud simulatur dici quam dicitur Q., nec schemas loquebatur PETR. v podobah (prilikah), schemate non dubio, sed aperte nominat illam MART., schema frigidum PETR. mrazen, hladen izraz.

Opomba: Dat. in abl. pl. schematis: PLIN., (gr.) schemasin: VARR. FR., schematibus: LAMP., schemis: AP.