Franja

mirar (po)gledati, opazovati; zalezovati; gledati na, imeti razgled na

mirar atrás nazaj pogledati
mirar alrededor okoli sebe gledati
mirar por a/c obrniti pozornost na kaj; skrbeti za kaj
por lo que mira a mí kar se mene tiče
mirar a uno por encima del hombro zviška na koga gledati, prezirati koga
mirar de reojo po strani (grdó) pogledati
mirar por la ventana skozi okno (po)gledati
mirar por sí na lastno korist gledati
sin mirar nada brezobzirno
¡mira! (po)glej no! le pomisli! pazi se! (pretnja)
¡mira tú que...! to je neverjetno, da ...!
¡mirar éste! ta je pa dobra! glej si no!
mirarse a sí mismo nase gledati, zase se brigati
mirarse unos a otros začudeno se spogledati
mirarse en alg. koga kot sebe samega ljubiti

mō'¹ avv. nareč.

1. zdaj, takoj:
mo' vengo že grem!

2. no:
guarda mo' che idee glej no, kaj mu (ji) pride na pamet

na! there!

na!, glej! look here!, look there!, arhaično behold!
ná, náte! here you are!; take this!; there you have it!

nàčudo prisl. čudno: biti načudo od koga ne imeti miru pred kom; radi da mi ga izbaviš jer sam mu načudo od matere glej, da ga rešiš, ker drugače ne bom imel miru pred materjo

namaškaráti (-ám)

A) perf.

1. mettere la maschera

2. vestire goffamente, in modo ridicolo

B) namaškaráti se (-ám se) perf. refl.

1. mascherarsi, mettersi la maschera

2. vestirsi in modo ridicolo; conciarsi:
glej jo no, kako se je namaškarala ma guarda come si è conciata

napóta impediment; obstacle

to mi je v napóto that gets in my way
glej, da jim ne boš delal napóte see you don't get in their way

nikar¹ ja nicht (ne glej tja! ja nicht hinschauen!, obupati/ne obupaj! ja nicht verzweifeln!); nicht sollen/durfen (tega nikar ne reci das sollst/darfst du nicht sagen)
samo tega nikar nur das nicht
nikar ne kriči! nur nicht schreien!

nò

nò? well?
nò torej well then
nò, nò (tolaženje) there, there!
nò, in kaj potem? well, and what then?
nò, in kaj ti? and what about you?
glej ga nò! there now!
nò, nò, ne jokaj! there, there, don't cry!
nò, ali ti nisem rekel? there, didn't I tell you?
nò, pa je narejeno! there, it is done!

nò

A) inter.

1. (izraža spodbudo) su; allora; bene:
no, reci kaj su, di' qualcosa
no, naj slišim, kaj mi imaš povedati bene, sentiamo cos'hai da dirmi

2. (izraža zadovoljnost pri ugotovitvi) ecco, allora:
no, to je urejeno ecco, questo è a posto

3. (izraža privolitev) be':
no, pa naj bo po vašem be', vada per la vostra

4. (izraža nejevoljo) beh, ecco:
no, pa imam che bel pasticcio, eccoci in un bel pasticcio

5. (izraža podkrepitev trditve) già, ecco:
no, seveda già, appunto

6. (v vezniški rabi) allora:
če bo tako, no, potem bo žalostno se andrà così, (allora) saranno guai

B) nò adv.

1. (izraža nejevoljo) su, suvvia, e:
daj mi no mir e lasciami in pace; suvvia, piantala

2. (izraža presenečenje) to':
glej ga no, si že tu to', sei già qui

oben zgoraj, nach oben gor, navzgor; von oben od zgoraj; von oben herab figurativ zviška; (in einer hohen Stellung usw.) na vrhu; wie oben kot zgoraj, kot prej (omenjeno); oben herum zgoraj; von oben bis unten od vrha do tal, od glave do peta; von oben nach unten od zgoraj navzdol; oben am Tisch na čelu mize; oben hui, unten pfui zgoraj juhej, spod rajši ne glej

oc-cupō -āre -āvī -ātum (ob in capere)

I.

1. zavze(ma)ti, zasesti (zasedati), vzeti (jemati), osvojiti (osvajati): Iust., Suet. idr., loca superiora, culmina Alpium C., urbem L., qui Thermopylas occuparunt N.; z abl. instrumenti: Anconam cohortibus Cu., curiam armatis hominibus Ci., urbem viribus V. s silo, Italiam praesidiis Ci.; occ.
a) obda(ja)ti, zastaviti (zastavljati), obložiti (oblagati), obkladati, polniti, napolniti (napolnjevati) s čim: urbem tectis Cu., aedificiis L., polum atrā nube H., aream fundamentis L., caementis mare H., navem frumento Auct. b. Afr.
b) zavze(ma)ti: urbs oram freti occupat Mel., superna litora Padus occupat Mel.
c) prije(ma)ti se, lotiti (lotevati) se česa, naložiti (nalagati) se na kaj: crustae occupant intus vasa omnia, in quis aquae fervent Plin.

2. polastiti (polaščati) se česa, lastiti, prilastiti (prilaščati) si, prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), zasesti (zasedati) kaj: tyrannidem Ci., regnum in suā civitate C. ali regnum Romae Ci. nasilno se polastiti kraljeve oblasti, naves C. prevzeti, odvzeti, feram Cu. ujeti, cibum Cu. najti (najdevati), dobi(va)ti; pesn.: Phaëthon currum occupat O. stopi na voz, occupat Aeneas aditum V. steče skozi vhod = vstopi, navis, occupa portum H. glej, da osvojiš pristan = da pripluješ v pristanišče; occ. polastiti (polaščati) se kake osebe, napasti (napadati), naskočiti (naskakovati), prestreči (prestrezati) koga, udariti na koga, po kom: L., O. idr., Lyncea gladio occupat V., vulnere accepto occupatur C. ga ujamejo, venienti Ebuso plagamque ferenti occupat os flammis V. zažene mu goreče poleno (gorečo glávnjo) v obraz, manicis iacentem occupat V. dene v spone, uklene, mors aliquem occupat Ter., Cu. ujame, dobi, preseneti.

3. metaf.
a) lotiti (lotevati) se, polastiti (polaščati) se česa, prevze(ma)ti kaj: proximum quodque verbum Q. pobrati, oprijeti se, carnificis manum Cu. posegati v rabljevo opravilo (pravico), o. oculos Sen. ph. prikupiti se očem, aures falsis criminibus Cu. ali fama aures occupat V. (na)polniti (napolnjevati), animos magnitudine rei Ci., validioris gratiam Cu. prikupovati se mogočnejšemu, o. admirationem Sen. ph. izsiliti (izsiljevati), proximos illi tamen occupavit Pallas honores H. prvo častno mesto za njim (je zavzela =) zavzema Palada, caligo occupat rem publicam Ci.; poseb. o čustvih, afektih obiti (obhajati), prevze(ma)ti, popasti (popadati), spreleteti (spreletavati), obvlad(ov)ati, navda(ja)ti s čim: Gell., rabies occupat animum Cu., timor occupat exercitum C., occupati metu Cu., pallor occupat ora, tremor artus V. spreleti, pavor occupat animos L., mentes occupat superstitio Ci.; prim. anteoccupātiō.
b) opravljati, delo (opravek, posel) da(ja)ti, imeti delo (opravek, posel) s kom, a čim, da(ja)ti komu narediti (delati): Ter., fortium virorum manūs Cu., in mentem venit LXIII annos aeque multa volumina occupasse mihi L., occupat res hominum cogitationes L. daje ljudem dosti misliti, jim dela preglavice; pass. occupatum esse aliquā re imeti delo (opravka, posla) s čim, opravljati kaj, ukvarjati se s čim: N., homines occupatos hac re Pl., occupatus variis cogitationibus iudex Q., in patriā delendā occupatum et esse et fuisse Ci., occupati aliorum rerum curā L. v skrbeh za druge stvari; prim. spodaj occupātus 3; occ. α) (denar) naložiti (nalagati): pecuniam in pecore Col., pecuniam grandi fenore Ci. z visokimi obrestmi, magnae res in vestris vectigalibus exercendis occupatae Ci., o. pecunias apud aliquem Ci. β) occupatum esse in aliquā re biti (za)obsežen (zajet) v čem: res enim sunt parvae, prope in singulis litteris atque interpunctionibus occupatae Ci. γ) ovreti (ovirati): profluvium sanguinis occupat secantes Cu., ministeria aestu occupantur Cu.
c) pospešiti (pospeševati), (po)hiteti, hitro izvršiti (izvrševati): facinus, transitum Iust., preces Sen. tr., mortem manu Pl. —

II. prehite(va)ti, prestreči (prestrezati), preteči (pretekati) koga (prim. praeoccupō): Pl., solis ortum Cu., Amyntam patefactis insidiis occupavit Cu., (sc. navis) occupat ante egressas rates O., occuparat alter, ne primus forem Ph., Volteium occupat Philippus et salvere iubet prior H., Ahala Sp. Maelium regnum appetentem occupatum interemit Ci.; abs.: albati equo Corace occupavere Plin. so bili daleč spredaj; od tod = prvi kaj storiti: iuvenem occupat Val. Fl. ga prvi nagovori, „num quid vis?“ occupo H. ga prvi nagovorim (vprašam); z inf. = zače(nja)ti: Enn. fr., H., Sil., occupant bellum facere L., occupat in Siciliam transire L., occupabo adire Pl. prvi hočem iti proti njemu. — Od tod adj. pt. pf. occupātus 3 zaseden, zaposlen, opravljajoč kaj, ukvarjajoč se s čim, obložen z delom, ki ima delo (opravek, posel) (naspr. otiosus, vacuus): si occupati civibus profuimus, etiam otiosi prosimus Ci., occupata est Pl. ima opravke, homo occupatus Sen. ph.; oxymoron: ardaliones occupati in otio Ph. zaposleni brezdelneži; occ.: o. in eo, ut bellum duceret N., in metendo occupati C., qui in eo studio occupati sunt Ca. ki se ukvarjajo s tem, o. in apparatu nuptiarum Iust., in aliis rebus Ci., in quo animum debeat habere occupatum Ci. na kar mora paziti (biti pozoren), Semiramis circa cultum capitis sui occupata Val. Max., circa consularia occupatus comitia Sen. ph., inter pectinem speculumque occupati Sen. ph.; z inf.: quamquam negotium est, si quid vis, non sum occupatus umquam amico operam dare Pl. utegnem prijatelju vselej ustreči, imam za prijatelja vedno čas.

Opomba: Star. cj. pf. occupassis -it itd.: Pl.

overleaf [óuvəlí:f] prislov
na drugi strani lista (v knjigi)

see overleaf glej na drugi strani

parietīnus 3 (pariēs) stenski: forma Tert., herba Amm. (glej parietārius); subst. parietīnae -ārum, f razvaline, ruševine, podrtine: Plin., Corinthi Ci., quasi parietinae rei publicae Ci.

pȁziti pȁzīm
I.
1. paziti: paziti na svoje oči
2. oskrbovati, streci: pazila ga je kao svoje dijete rodeno
3. ljubiti, rad imeti: vi nemojte raju razgoniti po šumama da od vas zazire, nego pazite raju kao sinove
4. pazi ti njega, nju ekspr. glej ga, jo
II. paziti se
1. paziti se, varovati se: paziti se od čega
2. ljubiti se: oni se paze kao braća

písniti (-em) perf. fiatare; dire, raccontare:
glej, da nikomur ne pisneš non fiatare!, acqua in bocca!
ves dan ni niti pisnil non ha aperto bocca tutto il giorno

podarjen [ê] (-a, -o) geschenkt
podarjenemu konju ne glej na zobe einem geschenkten Gaul sieht/schaut man nicht ins Maul

podróbneje

podrobneje glej pour plus amples détails voir

prelámljati (-am) | prelomíti (-im)

A) imperf., perf.

1. spezzare in due; spezzare

2. mancare di parola, venir meno alla parola; violare:
prelamljati obljube venir meno alle promesse
prelomiti (dano) besedo venir meno alla parola data, mancare di parola
prelomiti zakon violare, trasgredire la legge

3. pren. rompere:
prelomiti s starim načinom življenja rompere col vecchio modo di vivere
prelomiti s kom rompere con qcn., non aver più a che fare con qcn.

B) prelámljati se (-am se) | prelomíti se (-im se) imperf., perf. refl.

1. spezzarsi, spaccarsi, rompersi

2. pren. passare:
poletje se hitro prelomi v jesen l'estate passa presto all'autunno
na ovinku se cesta prelomi dopo la curva la strada scende ripida
iron. glej, da se pri delu ne prelomiš vedi di non sforzarti troppo

pr̀tljati -ām
1. blebetati: čujete li šta on prtlja
2. blesti: ja po svu noć prtljam, dok se dignem, ja sve zaboravim
3. žužnjati, počasi in leno delati, šušmariti
4. izgubiti se, izginiti: prtljaj! glej, da se izgubiš; neka care prtlja iz Stambola

pulpito m

1. relig. prižnica:
ma guarda da che pulpito viene la predica glej no, kdo nam deli nauke, goljuf pridiga poštenost
montare in pulpito pren. pridigati

2. alpin. gredina