Franja

affiche [afiš] féminin lepak, plakat, oglas

affiche lumineuse svetlobna reklama
affiche de prix cenik
affiche électorale volilni lepak
affiches publicitaires reklamni lepaki
spectacle masculin qui reste à l'affiche predstava, ki je še kar naprej na sporedu
une comédie tient l'affiche deux ou trois ans komedijo igrajo dve ali tri leta
tête féminin d'affiche glavni igralec
être tête d'affiche igrati glavno vlogo v gledališki igri
la pièce quitte l'affiche gledališka igra preneha biti na sporedu
tenir l'affiche (théâtre) biti dolgo časa na sporedu
mettre une pièce à l'affiche javiti, naznaniti (z lepakom) gledališko igro
apposer, coller, placarder une affiche nalepiti lepak, plakat

Ambivius -iī, m (prim. ambivium razpotje)

1. Ambivij, neki kuhar: Ci., menda tisti M. Ambivius Mark Ambivij, ki je pisal o kuharstvu in ki ga omenja: Col.

2. L. Ambivius Turpiō (-ōnis) Lucij Ambivij Turpion, sloveči gledališki igralec in gledališki ravnatelj v Rimu, sodobnik Terencija, v čigar igrah je nastopal: Varr., Ci., T.

ambulant, e [-lɑ̃, t] adjectif potujoč, hodeč, nestalen (življenje); masculin poštni uslužbenec v poštnem vagonu

comédien, musicien masculin ambulant potujoči gledališki igralec, muzikant
marchand masculin ambulant krošnjar
bureau masculin ambulant poštni vagon
cadavre ambulant masculin, (familier) mršava, bolna oseba, ki se ji bliža konec življenja
vente féminin ambulante prodaja (v vlaku) pijač, sadja itd.

ansambel samostalnik
1. (skupina glasbenikov) ▸ együttes, társulatČlani ansambla lahko igrajo na različne instrumente, toda note morajo imeti enake. ▸ Az együttes tagjai játszhatnak különböző hangszereken, de a kottájuknak egyezniük kell.

2. (skupina plesalcev ali igralcev) ▸ társulat, együttesLeta 2008 se je pridružil solistom baletnega ansambla. ▸ 2008-ban lépett be a balett-társulat szólistái közé.

ansámbel ensemble

glasbeni ansámbel ensemble, group of performing musicians
gledališki, igralski ansámbel entire cast

Antiphōn -ōntis, pri Kom. tudi Antiphō -ōnis, m (Ἀντιφῶν) Antifon(t),

1. govornik iz Ramnunta (Rhamnūs) pri Atenah, sin sofista Sofila, rojen l. 479, oligarh, od Teramena po padcu štiristoternikov obtožen in l. 411 usmrčen: Ci., Q.

2. sofist, Sokratov nasprotnik, napisal spis o razlaganju sanj: Ci.

3. neki osvobojenec in gledališki igralec: Ci. ep.

artifex -ficis (ars in facere)

I. adj.

1. vešč, priučen čemu, izurjen, spreten v čem, umet(el)en; abs.: servos artifices... cum haberet domi Ci., excitat artificem Morphea O. umet(el)no snujočega, artifices manūs O., Pr., Gell., Vulg., artifex equus O. = ujahan konj, artifex, ut ita dicam, stilus Ci., vir tam artificis ingenii Plin., art. os (usta) Iuv.; z gen.: consuetudo tam artifex suavitatis Ci., homines talis negotii artifices S., quidam... tam artifices saltationis Suet.; redkeje s praep. ali z inf.: mobilitas ignea artifex ad formanda corpora Plin., art. in seria et iocos Iust., in tornando Ap., venter negatas artifex sequi voces Pers.

2. pren. pass. (= arte factus) umet(el)no izdelan (narejen), veleumeten: quattuor artifices boves Pr., art. voltus Pers., complexus, dimicatio, argutiae Plin., motus Q.

II. subst. masc., fem.

1. umetnik, umetnica, delavec: artifex Cupidinem fecit Ci. kipar, artifices omnes, caelatores et vascularios convocari iubet Ci., ut aiunt in Graecis artificibus (glasbeniki) eos auloedos esse, qui citharoedi fieri non potuerint Ci., athletae ceterique artifices N. in drugi umetniki tekmeci, artificumque manūs inter se operumque laborem miratur V., post hos... artifices cum fidibus sui generis ibant Cu., artifices ceteri, quos cultus domesticus desiderant N. rokodelci, quia reponendarum (tegularum) nemo artifex inire rationem potuerit L.; z atributivnim subst.: art. medicus Ap., art. faber Vulg. tesarski mojster, art. palaestritae Amm.; z atributivnim adj.: artifices scaenici Ci. idr., ali scaenarii Amm., tudi samo artifices Pl., L., O., Suet. (gledališki) igralci, artifices improbi L. mazači, vračuhi, art. rhetoricus Gell., carpentarius Lamp., aerarius, lignarius Vulg.; z gen. v čemer je kdo umetnik: artifex mundi Ci. umetelni stvarnik, Graeci dicendi artifices Ci., art. talium operum (tormentorum) L., art. statuarum Q.; nekoliko drugače: artifex morbi Pr. zdravnik, art. formae Pr. umetnik v lepotičenju; pren.: natura non artificiosa, sed plane artifex Ci. popolna umetnica, natura omnium artifex Plin.

2. pren.
a) mojster, mojstrica v čem; z gen.: Pyrrhus unicus pugnandi artifex L., deligitur artifex talium vocabulo Locusta T.; redko s praep.: artifices ad corrumpendum iudicium Ci., mirus artifex in sagittis Aur. v lokostrelstvu.
b) pren. α) osnovatelj(ica), povzročitelj(ica): caedis, necis O., sceleris, scelerum Sen. tr., monstrorum Plin. grozodejstev; v besedni igri: summus artifex partium in re publica tam quam in scaena Ci. β) mojster v pretvarjanju, zavijun, lopov, slepar, spletkar, prekanjenec, zvitež: Ter., Iuv., artificem mediis inmittam Terea flammis O., artificis scelus V. (Aen. II, 125) sleparja, (Aen. XI, 407) zavijuna in lopova.

artiste [artist] adjectif umetniški; masculin, féminin umetnik, -ica

artiste de cirque cirkuški artist
artiste dramatique gledališki umetnik
artiste peintre slikarski umetnik
artiste de scène, de l'écran, du micro odrski, filmski, radijski umetnik

artístico umetniški

director artístico gledališki režiser

atrio m (pl. atri)

1. predsoba, avla, hala, foyer:
l'atrio della stazione postajna hala
l'atrio di un albergo hotelska avla
l'atrio di un teatro gledališki foyer

2. hist. atrij (v starorimskih hišah)

3. anat. preddvor, atrij

aulaeum -ī, n (izpos. ἡ αὐλαία)

1. čudovito, večinoma vezeno ali pestro pretkano pregrinjalo, preproga (poseb. za pregrinjanje blazinjakov), zastor: Pr., Attalica aulaea Varr. ap. Non., Val. Max., aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., cenae sine aulaeis et ostro (ἓν διὰ δυοῖν) H. brez preprog, aulaea purpura auroque fulgentia Cu., aulaea lectis obducere Cu., exsertare aurem subinde per aulaeum Amm.; pren.: omnia aulaea reducere Aug.

2. occ.
a) nekakšen baldahin ali nebo; Rimljani so v svojih dvoranah razpenjali dragocene preproge pod stropove, ki niso bili „lacunāria“, in to deloma zaradi razkošja, deloma zaradi čistoče (da s stropa ni padal prah): suspensa gravīs aulaea ruinas in patinam fecere H.
b) gledališki zastor, gledališka zavesa, ki je bila pri starodavnih nepokritih gledališčih pritrjena spodaj ter (pred igro) potegnjena kvišku; torej se je ob začetku iger ali dejanj spuščala: aulaeum premitur H. ali mittitur Ph. (zdaj pravimo: zastor se dvigne), ob koncu iger pa se je dvigala: aulaeum tollitur Ci., O. (zdaj pravimo: zastor pade); aulaea manere H. = čakati na konec igre. Pozneje pa, kakor zdaj: aulaum dimovere ali subducere Ap. zastor dvigniti, potegniti kvišku, aulaeum deponitur Amm. zastor pade (ob koncu predstave), aulaea miranda monstrantia Amm. kvišku potegnjene zavese, ki kažejo...; na takih zavesah so bile navadno vtkane božanske ali človeške, zlasti junaške podobe, ki so na videz dvigale zaveso, od tod: utque purpurea intexti tollant aulaea Britanni V.; pesn. sarkastično o preohlapnem vrhnjem oblačilu: pictae Sarrana... aulaea togae Iuv.

balle [bal] féminin

1. žoga, žogica

2. militaire krogla, svinčenka, izstrelek

3. commerce bala, velik omot, zavoj (blaga)

4. pleva

5. populaire frank

balle de tennis, de golf žoga za tenis, za golf
balle de fusil, de revolver, de mitrailleuse krogla za puško, revolver, mitraljez
balle éclairante, incendiaire svetilni, zažigalni izstrelek
balle traçante, traceuse izstrelek, ki pušča svetlo sled za seboj
balle perdue krogla, ki je zgrešila svoj pravi cilj
à l'épreuve des balles varen pred kroglami
la balle de match žoga, zadetek, ki odloči tekmo
à vous la balle vi ste na vrsti
avoir une bonne balle imeti čeden obraz
avoir la balle belle imeti ugodno priliko
enfant masculin de la balle oseba, ki opravlja isti poklic kot oče (zlasti gledališki igralci)
être atteint, frappé, blessé par une balle dobiti rano od krogle
faire balle (figuré) zadeti
mettre, loger une balle dans le but zadeti cilj
mettre en balle zaviti, zamotati v bale (omote)
j'ai payé ça 300 balles za to sem plačal 300 frankov
prendre, saisir la balle au bond izkoristiti ugodno priliko
renvoyer la balle (figuré) odrezavo odgovoriti; svojo neprijetno obveznost preložiti na ramena koga drugega
se renvoyer la balle drug na drugega valiti odgovornost za kaj
reprendre la balle de volée prestreči žogo, preden pade na tla
tirer à balles streljati z ostrimi naboji

bill³ [bil] samostalnik
zakonski osnutek; blagajniški listek, račun, izkaz; lepak, program; seznam, inventar; menica; obtožnica; bankovec

sleng butcher's bill seznam padlih
bill of carriage tovorni list
to bring in a bill predložiti zakonski osnutek
bill of credit kreditno pismo
bill of entry carinska deklaracija
bill of delivery dostavnica
bill of exchange menica
anticipated bill of exchange pred rokom plačana menica
bill of fare jedilni list
to fill the bill ameriško ustrezati
health bill zdravniško spričevalo
clean bill of health uradno sporočilo, da so na ladji vsi zdravi
foul bill of health uradno sporočilo, da so na ladji bolniki
bill of indictment obtožnica
ameriško to till the bill biti primeren za kaj
to foot the bill plačati račun
bill of lading ladijski tovorni list
bill of mortality tedenski popis umrlih
bill of sale kupna pogodba
to pass a bill sprejeti zakonski osnutek
Bill of Rights angleška ustava iz l. 1689
to throw out a bill zavreči zakonski osnutek
to run up a bill zadolžiti se
to settle a bill poravnati račun
to post a bill nalepiti lepak
bill of sufferance dovoljenje za izvoz blaga brez carine
to take up a bill izplačati menico
theatre bill gledališki program
figurativno within the bills of mortality v Londonu ali okolici
long bill dolgoročna menica
short bill kratkoročna menica
bill of sight carinsko dovoljenje
pravno to find a true bill against sprejeti obtožnico kot upravičeno

binókel (-kla) m star. binocolo:
gledališki binokel binocolo da teatro

calcare¹ v. tr. (pres. calco)

1. teptati, tlačiti, stiskati:
calcare le scene biti gledališki igralec
calcare l'uva nel tino tlačiti grozdje v čebru; ekst. iti:
calcare una strada iti po cesti
calcare le orme di qcn. pren. posnemati koga
calcare il cappello in testa potisniti klobuk na glavo
calcare la mano pren. pretiravati (v strogosti, v zahtevah)

2. podčrtati; poudariti, naglasiti:
calcare le parole naglasiti besede, izreči besede s poudarkom

3. prerisati, prerisovati (skozi papir)

característico značilen

característico m značilnost; gledališki karakterni igralec

caveātus 3 (cavea)

1. kakor v kletko zaprt: Plin.

2. stopničasto (kakor gledališki sedeži) zgrajen: urbes Plin.

chlamys -ydis, acc. pl. -ydas in -ydēs, f (gr. χλαμύς) ohlapno volneno, včasih škrlatno in z zlatom pretkano vrhnje oblačilo gr. mož, poseb. odličnih vojakov, vojaški plašč, hlamida, tudi slovesno oblačilo Merkurja, Palade (Pallas), žena in otrok, kitaredov, zbora v tragediji, kraljev v gledališču, tudi potni plašč: Pl., Varr., Corn. idr., Scipionis... cum chlamyde... in Capitolio statuam videtis Ci. Punicea chl. O. škrlaten, Phrygia V. ali auro intertexta chl. O. z zlatom pretkan, pictus acu chlamydem V. v zlato vezenem vojaškem plašču, Sidonia chl. V. (o Didoninem lovskem plašču); v vojaškem plašču je prisostvovala tudi Agripina neki pomorski vojaški vaji; ipse (Claudius) insigni paludamento neque procul Agrippina chlamyde aurata praesedere T.; bogati Lukul je priskrbel za neki gledališki prizor 5000 škrlatnih vojaških laščev: H. (Epist. I, 6, 40, 44).

clausula -ae, f (claudere)

1. sklep, zaključek, konec: cl. epistulae Ci., clausulam imponere alicui rei Sen. ph., Col., cl. saeculi, temporum Eccl.

2. occ.
a) končni prizor ali končne besede v kaki gledališki igri: in quo (mimo) cum clausula non invenitur Ci., adiecit et clausulam Suet.
b) ret. končni stavek ali sklep kakega, poseb. daljšega sestavka: Q.
c) metr. vsakokrat drugi, krajši verz, končni verz: Porph.
č) jur. pristavek, dodatni pogoj, pridržek, klavzula: Icti.; pren. odstavek, obrazec (formula) ali besedilo kakega zakona: Icti.

compañía ženski spol spremstvo, druščina, tovarišija, družba; spremljevalec; gledališka družba; stotnija (vojakov)

compañía ambulante potujoča gledališka družba
compañía anónima delniška družba
compañía de bandidos (fam) potujoča gledališka družba
compañía cooperativa, compañía de consumo konzumno društvo
Compañía de Jesús Jezusova družba, jezuitski red
compañía de la legua potujoči gledališki oder, potujoča gledališka družina
compañía de navegación paroplovna družba
compañía de seguros zavarovalna družba
Casa Vidal y Cía. (= compañía) tvrdka Vidal in Co.
hacer compañía a uno komu družbo delati
malas compañías slaba družba
resistir la compañía moči se primerjati s