Franja

lēnis¹ -e (verjetno iz indoev. kor. *le H- s pripono -no-; prim. sl. len)

1. rahel, lahen, mil, blag, krotek, nežen, voljan, lagoden, mehek: quid iudicant sensus? Dulce amarum, lene asperum Ci., vocis genera permulta … lene asperum, grave acutum … Ci., l. vox (naspr. acer clamor) Corn., somnus H., ventus Ci., lenissimus Onchesmites Ci. ep., lene vinum H. zaradi starosti voljno (gladko) = uležano, vinum lenius Ter., spiritum lenem agere Tib., color Plin., leni igni coquere Plin.; metaf.: servitutem lenem reddere Pl., l. clivus L. polagoma se dvigajoč, iugum praeruptum atque asperum, sed paulo leniore fastigio C. bolj lahnega naklona, lenia verba Ci., dixerat leniorem sententiam C., hominibus lenissimis ademit misericordiam Ci., nemo est, quin intellegat populum Romanum, qui quondam in hostes lenissimus existimabatur, hoc tempore domestica crudelitate laborare Ci., vos lene consilium … datis H., Faune, per meos fines lenis incedas H. milostljiv(o), dobrotljiv(o); z inf.: non lenis precibus fata recludere H. (ali non lenis precibus = inexorabilis neizprosen ali pa non lenis = neomečljiv; potem bi bilo treba precibus vezati z recludere).

2. metaf.
a) počasen, miren: gradus L., stagnum L. mirno (tiho) tekoča (tekoče), aquae lene caput H. žuboreč, l. venena Ci. počasi delujoči, volatus O., ingenium Ter., ingenium lenissimum Ci., lenis motus laterum Q.; poseb. o govoru: oratio … placida, summissa, lenis (naspr. fortis) Ci., genus lene (naspr. vehemens) Ci., neque … tractu orationis leni et aequabili perpolivit illud opus Ci., leniores epilogi Q.
b) kot gram. t.t. spiritus lenis šibki (mehki) pridih (naspr. spiritus asper): Prisc. — Adv.

I. lēniter

1. rahlo, lahno, tiho: leniter arridens Ci., per excubias custodum l. ire O., ventus l. pluvius Plin., stacte gustu l. amara Plin. malo, nekoliko, color aspectu l. blandus Plin. mila, ljubka; metaf.: collis l. acclivis C. ali l. editus collis L. zložno se dvigajoč, collis l. declivis C. polagoma se spuščajoč.

2. počasi, mirno, lahno, rahlo, ne hudo (ostro, močno, silno, na silo): l. iter facere C., accedere Auct. b. Afr., torrens lenius decurrit O., leniter saevire Plin., traducere l. aevum H., leniter, ex merito quicquid patiare, ferendum est O., l. alloqui L. prijazno, sin cunctetur atque agat lenius C. prepočasi, lenius proelio lacessere C. ne tako močno, lenissime sentire Ci. ep.; poseb. o govoru: leniter (naspr. aspere, atrociter) dicere Ci., Q., iamdiu multo dicis remissius et lenius quam solebas Ci., quam leniter, quam remisse, quam non actuose (agit versum Roscius)! Ci. —

II. adv. acc. n. sg. lēne rahlo, lahno: hortus … sectus humum rivo lene sonantis aquae O. šumeče (žuboreče) vode, l. resonare Sen. ph.

livre¹ [livr] masculin knjiga

grand livre glavna knjiga
à livre ouvert brez priprave, z lista, gladko, tekoče
livre de lecture čitanka
livre de compte, de comptabilité računovodska knjiga
livre d'images slikanica
livre de chansons, (religion) de cantiques pesmarica
livre de chevet najljubša knjiga
livre foncier zemljiška knjiga
livre de cuisine kuharska knjiga
livre blanc, jaune (politique) bela, rumena knjiga
livre de bord ladijska knjiga
livre de caisse blagajniška knjiga
livre des hôtes knjiga gostov
livre d'inventaire inventarna knjiga
livre d'or zlata knjiga
livre scolaire šolska knjiga
livre relié vezana knjiga
livre pour la jeunesse mladinska knjiga
livre journal (commerce) dnevnik
livre d'occasion antikvarična knjiga
livre de prières molitvenik
livre spécialisé, technique strokovna knjiga
livre des recettes (ali des entrées), des dépenses knjiga dohodkov, izdatkov
amateur masculin de livres ljubitelj knjig
bureau masculin du livre foncier zemljiko knjižni urad
clôture féminin annuelle des livres (commerce) letni zaključek
échange masculin de livres zamenjava knjig
location féminin de livres izposojevanje knjig
loueur masculin de livres izposojevalec knjig
teneur masculin de livres knjigovodja
tenue féminin des livres (en partie double) (dvojno) knjigovodstvo
être sur le livre rouge biti na črni listi
arrêter, balancer, clôturer les livres (commerce) zaključiti knjige
inscrire dans, porter sur les livres vknjižiti, vnesti v knjige
sécher, pâlir sur les livres vedno pri knjigah čepeti

make^*2 [méik]

1. prehodni glagol
delati, napraviti; izdelati, izdelovati (from, of, out, of iz)
predelati, predelovati, tvoriti, oblikovati (to, into v)
pripraviti (kavo, čaj); uvesti (pravila, zakone), sestaviti, spisati (pesem); zbrati (glasove); ustvariti
figurativno napraviti kaj iz koga (to make a doctor of s.o.)
povzročiti, prinašati (zadovoljstvo); pokazati se, postaviti, biti (she makes him a good wife)
znesti, znašati; imenovati za (he was made a general)
(z nedoločnikom brez "to" v aktivu, s "to" v pasivu) pripraviti koga do česa (they made him talk, he was made to talk)
meniti, misliti, predstavljati si (what do you make of it)
pogovorno imeti koga za kaj (I make him an honest man)
zaslužiti, ustvariti dobiček; doseči (hitrost), premeriti (pot)
sleng zapeljati, posiliti; prispeti (ladja v pristanišče), doseči
navtika zagledati (kopno)
britanska angleščina jesti; imeti (govor); mešati karte
elektrika spojiti
ameriško, sleng identificirati koga

2. neprehodni glagol
nameniti se, poskusiti, napotiti se, peljati (pot) razprostirati se, teči (reka) (to)
nastopiti (plima), naraščati (voda)
figurativno povzročiti, pripeljati do

to make advances truditi se koga pridobiti
to make no account of ne ozirati se na kaj
to make allowance for upoštevati, biti uvideven
to make amends for odškodovati, oddolžiti se za kaj
to make angry zjeziti
to make an appointment dogovoriti se za sestanek
to make as if (ali as though) pretvarjati se, hliniti
as you make your bed so you must lie upon it kakor boš postlal, tako bož ležal
to make a bag imeti dober lov
to make the bed postlati
to make believe pretvarjati se, hliniti
to make a bid for truditi se za, potegovati se za kaj
to make bold drzniti si, upati si
to make no bones about povedati odkrito brez strahu, požvižgati se na kaj
to make one's bread vzdrževati se sam
sleng to make book ilegalno sklepati stave na konjskih dirkah
this book makes good reading ta knjiga se dobro bere
to make or break s.o. pripeljati koga do uspeha ali poloma
to make a clean breast of priznati, olajšati si srce
to make bricks without straw delati nekaj neizvedljivega
to make the best of izkoristiti kar najbolje, napraviti kar se le da, sprijazniti se s čim
to make cards mešati karte
to make certain prepričati se
to make clear objasniti, razložiti
to make the door upon s.o. zapreti komu vrata
to make a difference to biti važno, spremeniti stvar
to make s.th. do; ali to make do with a.th. zadovoljiti se s čim
to make no doubt ne dvomiti
to make both ends meet shajati s svojimi sredstvi, prilagoditi izdatke dohodkom
to make eyes at spogledovati se, zaljubljeno koga gledati
to make an effort potruditi se
to make excuses opravičevati se, izgovarjati se, izvijati se
to make an example of eksemplarično kaznovati
to make an exhibition of o.s. spozabiti se
to make faces at pačiti se komu
to make a face nakremžiti se
to make a figure zgledati smešen
to make a fire zakuriti
you are made for this job si kot ustvarjen za to delo
to make one's fortune obogateti
to make a fool of o.s. biti za norca
to make a fool of s.o. imeti koga za norca
to make free with brez zadrege uporabljati, razpolagati s čim
to make friends with sprijateljiti se s kom
to make fun (ali game) of zasmehovati koga, zafrkavati
to make a go of uspeti v čem
to make good uspeti
to make s.th. good povrniti, kriti, nadoknaditi
to make a hash of pokvariti, zavozlati (zgodbo)
to make a habit of it priti v navado
to make haste pohiteti
to make hay pospraviti seno
to make hay of napraviti zmešnjavo
to make hay while the sun shines kovati železo dokler je vroče
to make head(way) napredovati
to make headway against premagati (težave)
not to make head or tail of ne razumeti
ameriško to make a hit postati popularen
to make o.s. at home biti kakor doma
ameriško to make it uspeti
navtika to make it so izvršiti nalog
to make it hot for s.o. naščuvati javnost proti komu, preganjati koga
to make things šaljivo gladko izpeljati (da teče kot po maslu)
ameriško to make a killing nenadoma zaslužiti ali priti do denarja
to make known sporočiti, objaviti
to make land zagledati kopno, pripluti v pristanišče
to make light (ali little) of podcenjevati, nalahko jemati
sleng to make like posnemati
to make a living preživljati se
to make one's own life živeti svoje življenje, hoditi svojo pot
to make love to ljubimkati, spolno občevati s kom
to make one's mark napraviti karijero, izkazati se
to make one's mark on vtisniti svoj pečat
to make or mar pripeljati do uspeha ali poloma
to make a match dobro se omožiti (oženiti)
to make a good meal dobro jesti
to make merry hrupno proslavljati, bučno se veseliti
to make minoemeat of izpodbiti, popolnoma premagati
to make a monkey out of osmešiti koga
to make money dobro zaslužiti, obogateti
to make the most of čim bolj izrabiti
to make a mountain out of a molehill napraviti iz muhe slona
to make mouths at pačiti se komu
to make s.o.'s mouth water vzbuditi zavist ali željo
to make move lotiti se česa, odpraviti se, kreniti
to make much of ceniti, pripisovati važnost čemu, imeti od česa veliko koristi
to make a name for o.s. napraviti si ime
to make a night of it prekrokati vso noč
to make a noise in the world postati slaven, zasloveti
to make nothing of ne razumeti, biti zmeden
to make of tolmačiti, razlagati si
to make one of priključiti se
to make the pace voditi, diktirati tempo
to make passes at objemati, ljubkovati, dvoriti
to make peace skleniti mir
to make one's pile obogateti, spraviti denar na kup
to make a play for poskužati pridobiti
to make a plunge lotiti se brez pomisleka, visoko staviti
navtika to make port pripluti v pristanišče
to make a point of vztrajati pri čem, predvsem se potruditi
to make a price nastaviti ceno
to make a practice of imeti navado, navaditi se
to make a racket biti zelo hrupen, razgrajati
to make ready pripraviti
to make the rounds obhoditi (stražar)
to make sail odpluti, odjadrati
to make o.s. scarce izginiti
to make a scene napraviti komu neprijetno sceno
to make no secret of ne prikrivati, odkrito pokazati ali povedati
to make shift with pomagati si, nekako urediti
to make s.o. sit up koga zelo presenetiti
to make a good (poor) showing dobro (slabo) se izkazati
to make it snappy podvizati se
to make s.o. sore razjeziti koga
to make a splash napraviti senzacijo
to make a speech imeti govor
to make great strides hitro napredovati
to make a stab at poskusiti kaj narediti
navtika to make sternway ritensko pluti, zaostajati, nazadovati
to make a stand zaustaviti se, postaviti se v bran (vojska)
to make sure prepričati se
to make a clean sweep of dobro pomesti, vse odstraniti
to make tick pripraviti do dela
to make good time hitro napredovati
this makes the 10th time to je že desetič
to make a good thing of obrniti v svojo korist
to make a touch sposoditi si, poskušati si sposoditi
to make hacks for odpraviti se kam, napotiti se
ameriško to make the team biti sprejet v moštvo
to make a train ujeti vlak
to make a trial of poskusiti, preizkusiti kaj
to make o.s. understood jasno se izraziti
to make use of uporabiti kaj
to make way utreti si pot, napredovati
to make one's way in the world uspeti v življenju
to make one's way out oditi
to make way for umakniti se komu
to make s.o. out of his wits spraviti koga ob pamet
to make war upon vojskovati se s kom
navtika to make heavy weather prebijati se po razburkanem morju
to make short work of hitro kaj končati
to make water scati

mantēle (poznejša (s pripono -īlis tvorjena) obl. mantīle) -is, n (iz *man-tergsle, manus in tergēre) brisača, otirálka, otiráča, kosmat, včasih tudi gladko strižen platnen prt, ki so ga včasih uporabljali tudi za prtiček (servieto); dajal ga je gostitelj, pravo servieto (mappa) pa je moral vsak gost prinesti s seboj: V., O., Plin., Mart.; v cesarski dobi prt: mantelia nunc pro operiendis mensis sunt; quae, ut nomen ipsum indicat, olim tergendis manibus praebebantur Isid. — Soobl. mantēlium (mantīlium) -iī, n: Varr., Porph.

mer [mɛr] féminin morje; velika vodna površina

en, sur mer na morju
par mer po morju
sur terre et sur mer po vodi in po kopnem
mer agitée (zmerno) razburkano morje
la mer Baltique, du Nord Baltiško, Severno morje
mer basse oseka
mer belle malo razburkano morje
mer calme mirno, gladko morje
mer de feu (figuré) ognjeno morje
mer de glace ledeno morje
mer très grosse zelo razburkano morje
mer d'huile kot zrcalo gladko morje
la mer Noire, Rouge črno, Rdeče morje
mer orageuse viharno morje
mer de sable peščena puščava
mers de sang potoki krvi
mer territoriale, littorale teritorialno, obalno morje
air masculin de la mer morski zrak
anémone féminin de mer (zoologie) rdeča vetrnica (korala)
bain masculin de mer morska kopel
bras masculin de mer morski rokav
les deux mers Atlantik in Sredozemsko morje
écumeur masculin de mer morski ropar, pirat, gusar
empire masculin, maîtrise féminin des mers gospostvo, oblast nad morji, na morju
gens masculin pluriel de mer pomorščaki
loup masculin de mer (figuré) morski volk, izkušen pomorščak
mal masculin de mer morska bolezen
paquet masculin de mer slap valov
pleine mer plima
vert mer motsko zelen
chercher par terre et mer vsepovsod iskati
il y a de la mer morje je razburkano
c'est une goutte d'eau dans la mer to je kaplja v morje
c'est la mer à boire (familier) to je dolgotrajna zadeva, tu ni videti ne konca ne kraja
ce n'est pas la mer à boire to ni tako težavno
prendre la mer izpluti na morje (ladja)
tenir la mer gospodovati nad morjem, na morju
homme à la mer! človek je padel (s krova) v morje!

mišičevje samostalnik
(del telesa) ▸ izomzat, izomrendszerDiagonalni gibi telesa krepijo hrbtno mišičevje in ugodno vplivajo na hrbtenico. ▸ A test átlós mozdulatai erősítik a hátizomzatot és jótékony hatást gyakorolnak a gerincre.
Tesno oprijete hlače grejejo mišičevje nog. ▸ A testhezálló nadrágok melegítik a lábizomzatot.
Sopomenke: mišičje
Povezane iztočnice: skeletno mišičevje, progasto mišičevje, gladko mišičevje

mišičje samostalnik
neštevno (del telesa) ▸ izomzat, izomrendszerSopomenke: mišičevje
Povezane iztočnice: gladko mišičje

nemški pridevnik
1. (o Nemčiji in Nemcih) ▸ németPovezane iztočnice: nemška marka

2. (o lastnosti) ▸ német, németes Nemški red in disciplina sta poznana po vsem svetu. ▸ A német rend és fegyelem közismert az egész világon.
Imate nemško disciplino, ste zelo delavni. ▸ Maga németesen fegyelmezett, nagyon dolgos.
Vse poteka gladko in z značilno nemško natančnostjo. ▸ Minden zökkenőmentesen és a jellemző német pontossággal folyik.

net, te [nɛt] adjectif čist, snažen, čeden, jasen, razločen

bénéfice masculin, montant masculin, revenu masculin net čisti dobiček, znesek, dohodek
poids masculin, prix masculin, salaire masculin net čista teža, cena, plača
net d'impôt davka prost
tout net naravnost, kratko malo, brez ovinkov
avoir les idées nettes imeti jasne ideje
avoir la conscience nette imeti čisto vest
avoir l'esprit net biti razborit
avoir les mains nettes imeti čiste roke, biti pošten
en avoir le cœur net biti si popolnoma na jasnem (glede česa)
s'arrêter net nenadoma se ustaviti
faire place nette odstraniti vse, kar dela napoto; odpustiti tiste, ki se jih hočemo znebiti
faire maison nette odpustiti vso služinčad
faire table net (figuré) razčistiti kaj
peser net 300 grammes imeti 30 dkg čiste teže
refuser net gladko odkloniti
il a été tué net bil je na mestu mrtev

obrít shaven

lepo obrít clean-shaven
gladko obrít smooth-shaven, close-shaven

obrít rasé

dobro, slabo obrit bien, mal rasé
gladko obrit rasé de prés
sveže obrit rasé de frais

obstáculo moški spol zapreka, ovira

un obstáculo insuperable nepremostljiva zapreka
carrera de obstáculo(s) tek čez zapreke
dar con (ali: encontrar) un obstáculo zadeti (naleteti) na oviro
obstáculos de alambre (voj) žične ovire
sin obstáculo(s) neovirano, gladko

odbíti repousser, refouler ; (odkloniti) refuser ; (odbraniti pri mečevanju) rabattre ; (odšteti) déduire, décompter ; fizika (svetlobo, zvok) réfléchir, refléter, renvoyer, (se) répercuter , (toploto) réverbérer

osorno koga odbiti repousser quelqu'un avec brusquerie
gladko odbiti refuser tout net
odbiti prošnjo refuser (ali repousser) une demande
odbiti napad, sovražnika refouler (ali repousser, rejeter) une attaque, l'ennemi
odbiti udarec parer le coup
odbiti žogo proti tlem (pri tenisu) rabattre la balle (au tennis)
odbiti svoje stroške déduire ses frais
elektroni se odbijajo les électrons se repoussent
zid odbija zvok le mur répercute le son
zidovi odbijajo sončno toploto les murs réverbérent la chaleur solaire
odbiti se (se) répercuter; rebondir, ricocher
kamen se je odbil od zidu la pierre a ricoché sur le mur
žoga se je odbila la balle a rebondi
ura je odbila 5 l'horloge a sonné le coup de 5 heures
ko ura odbije deset au coup de dix heures

odbíti deducir (stroške los gastos) ; (udarec) parar ; (napad) rechazar, repeler ; (svetlobo) reflejar ; (odkloniti) rehusar, rechazar, (de)negar

odbiti se (krogla, žoga) rebotar; repercutir
odbiti uro dar la hora
ura je odbila 5 han dado las cinco
gladko je odbil mojo prošnjo rechazó rotundamente mi ruego

odkloniti refuser, repousser, rejeter, décliner, renoncer à

odkloniti se s'écarter, s'éloigner de
odkloniti spreminjevalni predlog rejeter un amendement
odkloniti darilo, napitnino, ponudbo, povabilo refuser un cadeau, un pourboire, une offre, une invitation
biti odklonjen pri izpitu être refusé (ali familiarno recalé) à un examen
odkloniti povabilo, ponudbo, čast décliner (ali rejeter) une invitation, une offre, un honneur
odkloniti dediščino renoncer à un héritage (ali à une succession)
odkloniti ponudbo, predlog, prošnjo za poroko repousser une offre, une proposition, une demande en mariage
odkloniti, da bi kaj napravil se refuser à faire quelque chose
gladko odkloniti refuser tout net (ali carrément)
to ni, da bi odklonil(i) cela ne se refuse pas, ce n'est pas de refus

odkloníti declinar; rehusar, no admitir; no aceptar ; (prošnjo, ponudbo) desestimar, denegar ; (predlog, parl) rechazar; desaprobar (dediščino) repudiar, renunciar

gladko odkloniti rechazar de plano
hvaležno odkloniti declinar agradecidamente

ōs, ōris, n (indoev. *ōu̯s- >*ōu̯st-, *əu̯st; prim. skr. āsyám usta, jon. παρήϊον = at. παρηιά = lezboško παραύα lice (= „kar je pri (ob) ustih“), lat. ōrā, cōram, ōreae (aureae), ōscēdo, ōscitō, ōscillum, ōstium, lit. uostà, úostas ustje reke, zaliv, let. uosts, uõsta pristanišče, zaliv, sl. usta, ustje, ustnica, hr. ústa)

I.

1. usta, gobec: Enn. ap. Non., Ca., Lucr., Sen. ph. idr., nihil ex ore eius exit N., animalia cibum oris hiatu capessant Ci.; occ. žrelo, kljun: Plin. idr., ora canum O., ora cornicis O.; od tod ora navium rostrata H. ladijski nosovi (kljuni, rilci). Poseb. usta kot govorilo, govorilni organ: linguae centum oraque centum V., ora mille linguaeque totidem Ap., aperire ora fatis futuris V., uno ore v en glas, soglasno, npr.: consentiunt uno ore omnes Ci., uno ore fremebant V., uno ore omnes omnia bona dicunt Ter., poscebatur ore volgi T. glas ljudstva. Rekla: in ore (sc. hominum) esse Ci., L. ali omnibus in ore esse Ci. ali in ore volgi esse Ci., T. ali in ore hominum agere T. ali ire per ora Sil. ali volitare per ora virum Enn. ap. Ci. biti (vsem) ljudem (vsemu ljudstvu) med zobmi (v zobeh), alicui semper (valde) in ore esse Ci. biti komu vedno (zelo) na jeziku, in ora hominum venire H. ali abire L. ali pervenire in ora vulgi Cat. priti ljudem v zobe (na jezike), veliko se govoriti o kom, aliquem semper in ore habere Ci. na jeziku (v ustih) imeti, in ore atque in linguā habere verba haec Gell. na jeziku in ustih imeti; pren.: ex totius belli ore ac faucibus Ci. iz odprtega žrela cele vojne.

2. metaf.
a) ustje, odprtina, luknja, vhod: Pl., Iuv., Col., Q., Sen. tr. idr., in aditu atque ore portūs Ci., o. ulceris V., o. specūs L., Cu., T., fornacis Plin. ustje, lato dedit ore fenestram V. široko odprto luknjo; o rekah izliv, ustje: in ore Tiberis Ostia condita est L.; pesn. (iz)vir, žrelo: Cl., fons Timavi per ora novem it V.
b) ora leonis Col. poet. bot. odolin.

3. meton.
a) jezik, govor(jenje), izreka, izgovor, izgovarjanje, glas, grlo: tanta erat commendatio oris atque orationis N. glasu in govora, faciam uno ore Latinos V. govoriti en (isti) jezik, ora sono discordia V. tuje zveneč jezik, os promptum Q. dober (gladko tekoč, okreten) jezik, os planum, confusum Plin. iun., os (lajava usta, nesramno jezikalo) habeat, linguam (dolg, prešeren, „podmazan“ jezik) Pl.
b) govorica, narečje: os Latinum Plin. iun., Hispanum Gell.
c) jezik kot sredstvo poučevanja: philosophorum ingenia Socratico ore defluentia Vell. zgovornosti; pren.: os Pindari Vell. pesniški jezik, petje, ruit profundo Pindarus ore H. globokoumen jezik. —

II.

1. sinekdoha lice, obličje, obraz: Pl., O., Q., Sen. ph. idr., nihilne te horum ora vultusque moverunt? Ci., in os adversum C. naravnost v obraz, os humerosque deo similis V., ora oculosque in aliquem convertere Ci., alicui os praebere Ter. dati se (pustiti se) komu biti v obraz, os praebere ad contumeliam L. dati se (pustiti se) v obraz zasramovati, aliquem coram in os laudare Ter. v obraz (v oči), tot sese vertit in ora V. v toliko podob; tudi o živalih: O., insignis ore (sc. rex apium) V., ore rubicundo (sc. gallina) Plin.; occ. lice = oči = prisotnost, navzočnost, priča (v zvezah vpričo z gen.): Ter., incedunt per ora vestra magnifici S. pred vašimi očmi, vpričo vas = in ore vestro S. fr., per ora cedere H., ante oculos et ora parentium V., in ore parentum filios iugulare Sen. ph. ali in ore eius iugulari T. ali in ore omnium versari Ci. očitno (javno) se (po)kazati, med ljudmi živeti, quae in ore atque in oculis provinciae gesta sunt Ci. pred obrazom in očmi.

2. metaf. lice = sprednja stran glave, krinka, maska: Gorgonis os pulcherrimum … revellit atque abstulit Ci., truncis arborum antefixa ora T., ora corticibus sumunt horrenda cavatis V.

3. meton. lice glede na značaj, (pre)drznost, nesramnost: Pl., Ter., L., Sen. ph., Suet. idr., duri puer oris O. nesramen in drzen, os hominis insignemque impudentiam cognoscite Ci., si Apii os haberem Ci., os Academiae Ci., quod habent os! Ci. kako so predrzni! Ci.

Opomba: Gen. pl. ōrium redek in poznolat., dat. in abl. pl. ōribus Varr., V. in poznolat.

pelo moški spol las, lasje, kocina, dlaka; puh

pelo arriba proti dlaki (lasem)
peinarse pelo arriba nazaj se česati
pelo de camello kamelja dlaka, kamelovina
pelo corto kratko ostriženi lasje; deška frizura
pelo a lo garzón, pelo a lo chico deška frizura
pelo oxiginado beljeni lasje
pelo postizo ponarejeni lasje, lasulja
pelo rizado kodrasti lasje
pelo a la romana, pelo a lo Colón paževska frizura
a(l) pelo pogodu; zelo prav; (za las) natančno, točno
pelo a pelo enak, bot
contra pelo ne pogodu, neprav, narobe
de pelo dlakav; premožen, odličen, čeden
ni un pelo niti sledu ne
de medio pelo ljudski
de poco pelo reven, siromašen
en pelo neosedlan; nestrojen (koža)
sin pelo brez dlak, plešast
agarrarse (ali asirse) de un pelo vsako pretvezo uporabiti
andar al pelo pretepati se
no corre un pelo de aire najmanjše sapice ni
cortar un pelo en el aire biti zelo bistroumen
echar pelo izmučiti se, utruditi se
hacer el pelo česati, frizirati
no tener pelo de tonto imeti zdravo pamet, biti prevejan
tomar el pelo (a) koga za nos vleči, za norca imeti
todo va al pelo vse gre gladko
no se le ve el pelo izginil je brez sledu
estar a medios pelos pijan biti
estoy de ello hasta los pelos sit sem tega že do grla
los pelos se le ponen de punta lasje mu gredo pokonci (se mu ježe)
contar a. con todos sus pelos y señales nekaj zelo podrobno pripovedovati
tirar de los pelos za lase povleči

plain¹ [pléin] pridevnik (plainly prislov)
preprost, enostaven, navaden; brez okraskov, preprost (soba itd.); nevzorčast, enobarven (blago); črno-bel (fotografija, risba); nemikaven, neprivlačen, neuglajen (obraz, dekle); jasen, razumljiv, nedvoumen, brez ovinkov (pogovor), očiten, razločen; nerazredčen (alkohol); odkrit, pošten; srednji, nepomemben, povprečen
metalurgija nelegiran (npr. jeklo); raven, plosk (dežela)
figurativno gol, čist (nesmisel)

plain clothes civilna obleka
plain cooking domača kuhinja
plain card navadna karta (razen kralja, dame in fanta)
plain fare domača hrana
as plain as plain can be; ali as plain as the nose on one's face; ali plain as a pikestaff; ali as plain as point jasno kot beli dan
plain dealer poštenjak, odkrit človek
plain dealing odkritost, iskrenost, pošteno trgovanje
plain knitting gladko pletenje (same desne)
in plain English; ali in plain language brez ovinkov, naravnost (povedati)
plain living preprost način življenja
plain paper nečrtan papir
plain sewing bela vezenina, šivanje belega perila
plain speaking odkrito govorjenje
plain truth čista resnica
to be plain with naravnost komu povedati

plan, e [plɑ̃, an] adjectif raven; gladek

miroir masculin plan gladko zrcalo
rendre plan izravnati, nivelirati
surface plane ravna površina