Franja

unrifled [ʌnráifld] pridevnik
tehnično gladek (o puškini cevi); neizropan, neoplenjen

unruffled [ʌnrʌ́fld] pridevnik
gladek, nekodrast
figurativno miren, nepremičen, umirjen, neomajen

with unruffled temper mirno, brez razburjanja

vellō -ere, vellī (vulsī, volsī) volsum, mlajše vulsum (iz *u̯elsō, indoev. kor. *u̯el- lomiti, trgati; prim. lat. vulnus (volnus), vultur (voltur), vellus, lāna [iz *u̯_elna, *u̯lnā] (iz razširjenega kor. morda tudi lacer, lupus, vulpēs, sulcus) gr. ἑλεῖν prijeti, zgrabiti, vzeti, ἕλωρ, ἑλώριον [iz Ƒέλωρ] rop, plen, ἁλίσκομαι, tes. Ƒαλλίσκε-ται biti ujet, εἵλωτες, εἱλῶται heloti (lakonsko *ἥλωτες iz *ἐ-Ƒέλ-ω-τες), got. wilwan ropati)

1. (z)mikati, (po)puliti, „(po)pukati“, (o)skubiti, (o)skubsti (starejše priže(ma)ti), potegniti (potegovati, potezati), (po)vleči, „cukniti“ „(cukati)“, „pocukniti“ „(pocukati)“ koga za kaj: linum Plin., cutem Cels., vellunt tibi barbam lascivi pueri H., latus digitis O., vellere (za togo) coepi et pressare manu lentissima bracchia H., aurem H., Amm. (da bi koga na kaj opomnil ali opozoril); pren.: cum canerem reges … , Cynthius aurem vellit et admonuit V.; metaf. mučiti: mea secreto vellentur pectora morsu Stat. mučiti, trpinčiti.

2. occ. „pipati“ („izpipati“, „spipati“, „popipati“), „pukati“ („izpukati“, „popukati“), puliti (spuliti, izpuliti, populiti), (o)skubsti, (iz)ruti, (iz)ruvati, izdreti (izdirati): Q., Aug. idr., pilos caudae equinae H., comam Mart., capillos a stirpe Pr., ille genae florem primaevo corpore vulsit Lucan., plumam Col., vulsae plumae V., lanam Varr., unguibus et dentibus herbas O., siccas de caespite herbas Lucan., solo arborem V., vulsae radices V., spinas Ci., poma Tib. (u)trgati, oves Varr., Plin. ovcam (iz)puliti volno, pullos anserum Col., anseres Plin.; med. velli (o človeku) dati se opuliti, dati si (iz)puliti lase (kocinice), da bi bil golobrad ali da bi imel pobrita spolovila: Suet.

3. metaf. izdreti (izdirati): postes a cardine V., hastam de caespite V., sagittam oculo pendente Lucan., cuneum Col., vallum L. ali munimenta L. količje na okopu (na utrdbah) izdirati = podreti (podirati) utrdbe, okop, razdreti (razdirati) nasip, signa L., V. iz zemlje izdirati (da bi odrinil), dvigniti (dvigati) se z vojaškimi znamenji (zastavami); metaf. (o čebelah): castris vellere signa V. odriniti na boj. — Od tod adj. pt. pf. volsus (vulsus) 3

1. z izpuljeno brado, opuljen, oskuben, „ocufan“ = golobrad, gladek (gladak), gizdalinski (gizdalini so si dajali puliti brado), mehkužen: Fl., Q. idr., nepos Pr., iuvenis volsus et nitidus Hier.; metaf.: mens est volsa tibi Mart. slab, top.

2. podvržen trzajem, podvržen krčem, krčast, krčen, spastičen: Plin., Veg., Prud., Prisc.

waveless [wéivlis] pridevnik
(ki je) brez valov, gladek, miren

waxen [wǽksən] pridevnik
voščen, iz voska; mehak kot vosek; gladek; voščene barve, bled
figurativno mehek, popustljiv

беглый bežen, površen; gladek; hiter; m ubežnik;
б. каторжник pobegli kaznjenec;
беглое чтение gladko čitanje;
беглое замечание bežna opazka;
беглые гласные gibljivi samoglasniki

безболезненный brez bolečin; lahek, gladek

гладкий gladek;
гладкая речь tekoče govorjenje;
гладкая лошадь rejen konj;
с него взятки гладки nič mu ne moreš

гла́дкий прикм., gládek prid., ráven prid.

закруглённый zaokrožen, okrogel; (pren.) uglajen, gladek

пла́вний прикм., gládek prid.

плавный tekoč, gladek, lahkoten;
плавная походка lahka hoja

приглаженный gladek, tekoč (jezik); (pren.) polizan

ровный raven, gladek; enakomeren; miren (značaj); p.
счёт okrogli znesek;
ровным счётом ничего pod milim bogom nič

eisglatt Straße: poledenel; Parkett: gladek kot led

expoliō¹ -īre -īvī -ītum

1. izgladiti, ugladiti, ličiti, očistiti, pobarvati, poslikati: Plin., Q., libellus arida pumice expolitus Cat., nullā malā re esse expolitam muliebri Ter. ličena, poliri, expoliri (med.) Pl., aedes quom extemplo sunt paratae, expolitae Pl., expolitus paries Vitr., domus expolita eleganter Vitr. lično poslikana. Klas. le

2. pren. ugladiti (uglajati), (iz)likati, (iz)omikati, izobraziti (izobraževati), izučiti: expoliunt, docent litteras, iura, leges Pl., quis Dionem … doctrinis omnibus expolivit? Ci., nox te … expolivit hominemque reddidit Ci., omni vita atque victu excultus atque expolitus Ci., fere non difficile est invenire, difficillimum vero est inventum expolire Corn., expolire quasdam artes Lucr., orationem Q. — Od tod adj. pt. pf. expolītus 3 uglajen, gladek in svetel, čist, okrašen: dens expolitior Cat., frumenta expolitiora Col. čistejša, villae expolitissimae Scipio ap. Gell.

glorieta ženski spol (vrtna) uta; okrogel trg; gladek prostor sredi vrta

lucid [l(j)ú:sid] pridevnik (lucidly prislov)
figurativno jasen, raztočen, lahko razumljiv (stil), svetel (misel); sijajen, prozoren
botanika & zoologija gladek in svetlikav

lucid intervals svetli trenutki

marmorglatt gladek kot marmor

slithery [slíðəri] pridevnik
gladek in okreten (tudi figurativno)