Franja

Zadetki iskanja

  • part1 [pa:t] samostalnik
    del, kos; sestavni del, sestavina
    matematika del ulomka (three parts tri četrtine)
    tehnično posamezen del (parts list seznam posameznih delov, spare part nadomestni del)
    delež, udeležba (he wanted no part in the proposal o predlogu ni hotel nič vedeti)
    del telesa, ud, organ (the privy parts spolni organi)
    zvezek (knjige: the book appears in parts)
    stranka v sporu (he took my part postavil se je na mojo stran)
    dolžnost (I did my part storil sem svojo dolžnost)
    gledališče, figurativno vloga (to act a part in igrati vlogo koga v; the government's part in the strike vloga vlade v stavki)
    glasba (pevski ali instrumentalni) glas, part (to sing in parts večglasno peti, for several parts za več glasov)
    arhaično, množina nadarjenost, zmožnosti (a man of parts zmožen človek, pametna glava)
    pokrajina, predel, območje (in foreign parts v tujini, in these parts v teh krajih)
    ameriško preča

    part by part del za delom, kos za kosom
    in part deloma
    to be art and part biti udeležen pri čem, biti sestavni del česa
    to have a part in s.th. biti udeležen pri čem
    for my part kar se mene tiče
    on the part of od, od strani
    of parts nadarjen, odličen, mnogostranski
    on my part z moje strani
    the most part največji del
    for the most part večinoma
    to have neither part nor lot in ne imeti nobenega opravka s čim
    to play a part ne biti iskren, varati, igrati
    to play a noble part ravnati plemenito
    part and parcel bistveni del česa
    to take s.th. in good (ill; ali bad) part ne zameriti, dobro sprejeti (zameriti, slabo sprejeti)
    to take part in sodelovati, udeležiti se
    to take the part of; ali to take s.o.'s part biti na strani koga, zagovarjati koga
    payment in parts plačilo na obroke
    slovnica part of speech besedna vrsta
    to be careful of one's parts of speech paziti na čistočo govora
  • parte f

    1. del:
    essere parte integrante di qcs. biti sestavni del česa
    far parte di qcs. biti del česa; biti član
    farsi in cento parti pren. delati sto stvari hkrati, ves se posvetiti (čemu, komu)
    prendere parte a udeležiti se (česa)
    prendere parte al dolore pren. sočustvovati
    prendere parte alla gioia skupaj se veseliti
    mettere qcn. a parte di qcs. koga o čem obvestiti
    a parte posebej, ne glede na
    in parte delno
    parte... parte... deloma... deloma...

    2. del (pri živih bitjih):
    la parte vitale di qcs. pren. glavni, osnovni del
    parti vergognose spolovila
    parti basse pog. šalj. zadnja plat

    3. dežela, pokrajina, predel, konec:
    dalle parti di blizu, pri
    dalle nostre parti pri nas
    da queste parti tod
    da ogni parte od vsepovsod
    in ogni parte povsod
    da questa, da quella parte tu, sem; tam, tja

    4. stran:
    la parte destra, sinistra desna, leva stran
    passare da parte a parte skozinskoz prebosti
    da una parte z ene strani (tudi pren.):
    da una parte..., dall'altra... z ene strani..., z druge
    d'altra parte pren. sicer
    da parte ob strani:
    starsene da parte držati se ob strani
    da che parte, da quale parte od kod, na katerem koncu (tudi pren.);
    da parte di, per parte di po naročilu; po (sorodstvo)
    cugino per parte di madre bratranec po materini strani

    5. stran, smer:
    da che parte vieni? od kod prihajaš?
    dalla nostra, vostra parte v našo, vašo smer; k nam, k vam
    da un anno a questa parte že leto dni

    6. del, predel, področje:
    la parte meridionale del paese južni del dežele

    7. del, količina:
    la maggior parte večina, večji del

    8. stranka:
    lotte di parte strankarske zdrahe
    spirito di parte pren. slabš. strankarstvo
    stare dalla parte della ragione, del torto imeti, ne imeti prav
    essere senz'arte né parte biti brez denarja in brez poklica
    non sapere a che parte appigliarsi ne znati se odločiti

    9. pravo stranka:
    le parti di un contratto pogodbeni stranki
    le parti in causa nasprotni stranki
    parte civile tožeča stranka
    parte lesa prizadeta stranka
    essere parte in causa biti stranka v pravdnem postopku; pren. biti neposredno za kaj zainteresiran
    essere giudice e parte pren. ne moči nepristransko soditi (zaradi neposredne vpletenosti v kaj)

    10. vojskujoča se stran

    11. del, delež (ki komu pripada):
    parte degli utili del dobička
    fare le parti razdeliti vsakemu del
    farsi la parte del leone pren. prilastiti si, vzeti levji delež
    da parte, per parte mia z moje strani

    12. gled. vloga:
    fare la parte di Amleto igrati vlogo Hamleta
    fare due parti in commedia pren. biti dvoličen, igrati dvolično vlogo
    supplire la parte (di) pren. nadomeščati koga

    13. glasba odlomek; glas

    14. pren. naloga, dolžnost, vloga:
    fare una parte pren. izvršiti nalogo; pog.
    fare la parte dello stupido pren. izpasti tepec
    fare la parte della vittima delati se žrtev
  • phone1 [fóun] samostalnik
    jezikoslovje glas (samoglasnik, soglasnik)
  • phonème [fɔnɛm] masculin, grammaire glas, glasovni element, foném
  • phthongus -ī, m (gr. φϑόγγος) zvok, zven, glas (čisto lat. sonus): Plin., Fulg., M.
  • pipe1 [páip] samostalnik
    (dovodna) cev; piščalka, frula; brlizganje, žvižganje (ptičje)
    glasba, množina dude
    anatomija sapnik, prebavni kanal; glas (pri petju); pipa za tobak
    geologija dimnik
    mineralogija cev za zračenje v rudniku, rudna žila cilindraste oblike
    botanika votlo steblo, votel pecelj
    ekonomija vinski sod ali sod za olje (105 galonov, ca 477 litrov)
    britanska angleščina, zgodovina obračun državne blagajne (Pipe Roll, Great Roll of the Pipes)
    sleng lahka naloga

    pipe of piece pipa miru
    pogovorno put that in your pipe and smoke it! dobro si zapomni!, figurativno pomiri se s tem
    to put s.o.'s pipe out preprečiti komu kaj
    organ pipe orgelska piščalka
    to clear one's pipe odkašljati se, odhrkati se
  • predicamento moški spol sloves, glas

    muy en predicamento, en gran predicamento splošno (po)znan
    estar en buen predicamento biti na dobrem glasu; najti priznanje
  • prōnūntiātiō -ōnis, f (prōnūntiāre)

    1. javno oklicevanje, javni oklic, javni razglas, javno oznanilo (naznanilo): qua pronuntiatione facta … omnes Uticam relinquunt C.; occ.
    a) sodniški izrek, (raz)sodba: Ci., Petr., pozni Icti.
    b) glasnikovo oklicevanje, razglašanje, naznanjevanje, oznanjevanje, razglasitev, naznanitev, razglas, oglas, naznanilo: Val. Max.

    2. izražanje, govor: Icti., cuius opera Graeca pronuntiatione strategemata dicuntur Val. Max.; occ.
    a) (po)stavek ali (iz)rek (v logiki), podména, mnenje, domneva: quid est, cur non omnis pronuntiatio aut vera aut falsa sit Ci.
    b) predavanje, izvajanje, govorjenje, deklamiranje, deklamacija, recitiranje, podajanje: Q., Plin. iun., Corn., Val. Max.
    c) meton. posamezna izgovorjena črka, glas: elementa proprie dicuntur ipsae pronuntiationes Prisc.
  • prothesis [prɔ́ɵisis] samostalnik
    slovnica glas, ki nastane pred nekimi samoglasniki
  • renòmē -èa m (fr. renommée) renome, sloves, glas, ugled: steći renome pridobiti si ugled
  • renown [rináun]

    1. samostalnik
    sloves, velik ugled, slava, renomé
    arhaično govorica, glas

    of great renown slaven, sloveč, znamenit
    to acquire renown postati slaven

    2. neprehodni glagol (tudi renown it)
    bahati se, postavljati se
  • reputácija ž (lat. reputare) reputacija, glas, ugled, slava
  • reputación ženski spol (dober) glas, sloves, ugled

    gozar de buena reputación biti na dobrem glasu
    perjudicar la reputación škodovati ugledu
    de buena reputación ugleden
    tener la mejor reputación biti na najboljšem glasu
  • reputation [repjutéišən] samostalnik
    sloves, ugled, ime, glas, čast, slava, reputacija

    in spite of his reputation kljub njegovemu slovesu
    to have a reputation for biti (po)znan, slaven, na glasu zaradi česa
    not to justify one's reputation ne upravičiti svojega slovesa, ne delati časti svojemu imenu
    to live up to one's reputation izpolniti vsa pričakovanja
    to save (to lose, to ruin) one's reputation rešiti (izgubiti, uničiti) svoj dober glas
  • repute1 [ripjú:t] samostalnik
    ugled, sloves, glas, slava

    by repute po (slabem ali dobrem) glasu
    in high repute zelo ugleden
    of repute ugleden, na glasu, renomiran
    of good (bad) repute na dobrem (slabem) glasu
    a man held in good (bad) repute človek na dobrem (slabem) glasu
    a scientist of repute ugleden znanstvenik
    of ill repute na slabem glasu, razvpit
    he is a good doctor by repute on velja za dobrega zdravnika
    to be held in high repute uživati velik ugled
    I know him by repute poznam ga po njegovem slovesu
  • rogō -āre -āvī -ātum (sor. z regō seči, segati po čem)

    I. seči (segati, sezati) po čem, iti po kaj, iti iskat kaj, prinesti (prinašati) kaj: aquam hinc de proxumo Pl., purpurae exemplum (vzorec) aliunde Corn.

    II. metaf.

    1. vprašati (vpraševati) koga kaj (za kaj, po čem), sprašati (spraševati), izprášati (izpraševáti) koga: mihique haec edissere vera roganti V., rogas? Ci., Kom. ali etiam rogas? Kom. (v pogovornem jeziku); z acc. personae: si roges Amathunta T., neminem nisi illam rogavit Ci., rogasne Pl., Ter.; z acc. rei: hoc, quid rogo, responde Pl., via roganda est O.; oba acc. združena: unum te rogare volo Pl., si te rogavero aliquid, nonne respondebis? Ci.; pass.: causam viae nomenque rogatus O., si ei rei, quam primo rogetur, recte assenserit Ci.; z de in abl. personae: Pl., respondeto ad ea, quae de te ipso rogaro Ci.; z odvisnim vprašanjem: Pl., Ter., Varr. idr., rogavi pervenissetne Agrigentum Ci.

    2. occ. kot držpr. t.t. uradno vprašati (vpraševati), sprašati (spraševati), povprašati (povpraševati) koga za kaj, po čem, glede (zastran) česa, in sicer
    a) rogare aliquem sententiam ali samo rogare aliquem (v senatu pri oddajanju glasov) vprašati koga za njegovo mnenje, povprašati za njegov glas: Marcellinum quidem primum rogavit Ci., me primum sententiam rogavit Ci.; pass.: primus rogatus sententiam S., princeps (prvi) rogatus sententiam L., cum omnes ante me rogati gratias Caesari egissent, ego rogatus mutavi meum consilium Ci., me esse rogatum sententiam Ci., propter ipsam rem, de qua sententiae rogantur, consultabitur Q.
    b) rogare populum (plebem) Ci. uradno vprašati ljudstvo glede kakega zakona (z ustaljenim vprašanjem: velitis iubeatis, Quirites, uti … ?), rogare legem Ci., H., Q.; tudi samo rogare L. predložiti (predlagati) zakon: nunc rogari, ut … populus consules creet L.; tudi: provinciam alicui rogare Ci. predlagati koga za namestnika v provinci.
    c) rogare (populum, plebem) magistratum predložiti (predlagati, nasvetovati ljudstvu) izvolitev kakega državnega uradnika (magistrata), na volilnih zborovanjih ljudstvu dati voliti (dati v izvolitev) kakega državnega uradnika (magistrata): ut consules roget praetor vel dictatorem dicat Ci., praetores cum ita rogentur Ci., comitia consulibus rogandis habuit Ci., ad rogandos magistratūs Romam proficisci S. na volitve državnih uradnikov (magistratov), mortuo rege Pompilio Tullum Hostilium populus regem interrege rogante (na predlog začasnega kralja) comitiis curiatis creavit Ci.; z dvojnim acc.: qui plebem Romanam tribunos plebi rogaret, is usque eo rogaret (dati nadaljevati volitve, poskrbeti za nadaljevanje volitev), dum decem tribunos plebi faceret L.
    d) kot voj. t.t. rogare milites sacramento C., L. idr. = uradno vprašati vojake, ali hočejo priseči, da se bodo bojevali = zapriseči vojake (z vojaško prisego), zavezati vojake z vojaško prisego; brez sacramento: vis rogare? Pl.
    e) kot jur. t.t. vprašati koga, ali se hoče glede česa sporazumeti (dogovoriti, pogoditi): roga me viginti minas, ut me effecturum tibi, quod promisi, scias Pl., rogavit Titius, spopondit Maevius Icti.

    3. (po)prositi, naprositi (naprošati) koga za kaj, proseč zahtevati kaj od koga; z acc. rei: aquam Pl., arma, veniam V., turpes res Ci., consultum petere vel potius rogare (prosjačiti) Ci., auxilium C., O., a Metello missionem rogare (= petere) S.; z acc. personae: Taurum de aqua per fundum eius ducenda rogare Ci., rogatus et arcessitus a Gallis C.; oba acc. združena: otium divos rogare H.; pass.: quidquid rogabatur … promittebat N.; aliquem pro re: pater et filius pro vita rogantes Suet., ut pro vita eius rogaretur Lact.; večinoma s finalnim stavkom: Pl., Ter. idr., id ut facias, te rogo Ci., ac te illud primum rogabo, ne quid invitus meā causā facias Ci.; s samim cj.: Pl., Sen. rh. idr., rescribas nobis ad omnia rogamus Ci. ep.; z inf.: roget (sc. eum) morari Cat.; z ACI: Iust. idr., tot mihi natales contingere vana rogavi O.; abs.: in blandiendo, rogando lenis et summissa vox Q., neque ego sic rogabam, ut petere (zahtevati) viderer Ci.; occ. prositi = (po)vabiti koga k čemu, na kaj, kam: Gell., Iust., Amm., Lamp. idr., rogare aliquem Ci. ep. koga na obisk, rogare aliquem ad Palatium ali in senatum Lamp., rogare aliquem ad prandium Lamp., ad convivium Iust., Amm., in consilium Plin. iun., Gell., ad nuptias Amm.

    Opomba: Star. cj. pf. rogassit, rogassint: Ci.; star. inf. pr. rogarier: si quid ius non esset rogarier, eius ea lege nihilum rogatum Lex Sullae ap. Ci. (Pro A. Caecina oratio 95).
  • Ruf, der, (-/e/s, -e) klic; poziv; Ruf zur Ordnung opomin; Tierkunde oglašanje; Glocken, Trompete, Jagdhorn: glas; (Telefon) telefonska številka; ugled, dobro ime, sloves; guter/schlechter Ruf dober/slab glas; im Rufe stehen biti na glasu; in den Ruf kommen priti na glas; besser als sein/ihr Ruf sein veljati za slabšega/slabšo, kot je
  • rumour, rumor [rú:mə]

    1. samostalnik
    govorica, govoričenje, glas
    arhaično slava
    arhaično hrup

    the rumour runs, the rumour has it that... govori se, da..., širijo se (krožijo) govorice, da...
    to circulate (to spread) a rumour širiti govorico

    2. prehodni glagol
    širiti govorice, raznesti z govoricami

    it was rumoured about that... raznesle so se govorice, da...
    he is rumoured to be ill govori se, da je bolan
  • rūmor -ōris, m (sor. z rāvis, raucus, rāvus = raucus)

    1. vsak votel ali zamolkel šum, hrum, hrup, hrušč, npr. šumljanje vode: tacito rumore Mosellae Aus.; poseb. šepet, brundanje, brenčanje, hrup, trušč, šunder, kramljanje vsevprek, vpitje, kričanje, klicanje križemkražem (na vse strani) kake množice ljudi: Cl. idr., trepido rumore vicinae clamitantis territus Ap.; zlasti pogosto v star. zvezi rumore secundo „s spremljajočim klicem“ = z glasno (hrupno) pohvalo, z glasnim odobravanjem (pritrjevanjem), z ovacijami, z dobroklici: H., T., Macr., Non. idr., rumore secundo solvere Poeta vetus ap. Ci., iter inceptum celerant rumore secundo V. z veselimi klici, ob veselih klicih.

    2. tiho (tajno, prikrito) govorjenje, govorica, glas, negotovo poročilo, neizpričana (nedokazana, nepotrjena, nepreverjena) vest (novica): H., Suet., Stat., si quis quid rumore aut famā acceperit C., rumores falsi, incerti C., rumores a privatis temere in gratiam magistratuum conflicti L., volgi rumores S., rumor multa perfert Ci., rumorem serere Cu., V., rumorem dissipare, differre Ter., N.; z gen. causae: uno rumore periculi Ci., rumor occisi regis Cu., cenae Suet.; z de in abl.: rumores afferebantur de defectione C., rumor sine satis certo auctore allatus de morte L. nepotrjena vest, graves de te rumores Ci.; z ACI za besednimi zvezami rumor venit Ter., rumor est Ter., Ci., rumor narrat Mart., rumor incedit T., rumor increbrescit ali vulgatur L., crebri rumores afferebantur C. itd.

    3. javno mnenje, glas ljudstva, glas, dobro ali slabo ime, dober ali slab sloves, velik ali majhen ugled: adversus famam rumoresque hominum firmus L., rumore adverso esse L. biti na slabem glasu = rumore malo flagrare H., claro apud volgum rumore esse T. biti na dobrem glasu; od tod occ.
    a) prizna(va)nje, pohvala, dobro mnenje: rumorem quendam et plausum popularem esse quesitum Ci., plebis rumorem affectavit T.
    b) opravljanje, obrekovanje, klevetanje, obiranje: quos rumor asperserat Cu.; pl.: S.
  • rumore m

    1. šum; zvok; hrup; trušč; ropot:
    rumore assordante, lieve oglušljiv hrup, komaj slišen šum
    fare rumore delati hrup, ropotati
    difesa dal rumore zaščita pred hrupom
    inquinamento da rumore onesnaževanje, onesnaženost s hrupom

    2. tehn. šum

    3. film
    colonna dei rumori (colonna sonora) zvočna sled

    4. med. šum:
    rumori cardiaci, bronchiali srčni, bronhialni šumi

    5. pren. govorica; čenča; glas:
    la notizia ha destato in città grande rumore novica je sprožila v mestu plaz govoric