Franja

Zadetki iskanja

  • bojišče samostalnik
    1. (o vojaškem spopadu) ▸ csatatér, harctér, harcmező
    soško bojišče ▸ isonzói csatatér
    bližnjevzhodno bojišče ▸ közel-keleti harctér
    krvavo bojišče ▸ véres csatatér
    balkansko bojišče ▸ balkán csatatér
    ranjenci na bojišču ▸ sérültek a harcmezőn
    vojaki na bojišču ▸ katonák a harcmezőn
    preživetje na bojišču ▸ túlélés a harctéren
    razmere na bojišču ▸ harctéri körülmények
    pasti na bojišču ▸ csatatéren elesik, harcmezőn elesik
    umreti na bojišču ▸ csatatéren meghal, harctéren veszíti életét
    Na bojišču je padlo okrog 35.000 vojakov. ▸ Körülbelül 35 000 katona esett el a csatatéren.
    Ceste so gradili vojaki, da so se po njih hitreje premikali na bojišča. ▸ A katonák utakat építettek, hogy gyorsabban eljussanak a csataterekre.

    2. (v športu) ▸ küzdőtér
    nogometno bojišče ▸ harctér a futballpályán
    Potem je projekt zamrl, dokler se podobna zamisel ni rodila pred nekaj leti na nogometnem bojišču. ▸ Aztán a projekt elakadt, mígnem néhány évvel ezelőtt hasonló ötlet született a futballpályán.
    športno bojišče ▸ sportaréna
    Sama oblika boksarskega bojišča bi bila lahko tudi drugačna, lahko bi bil dejansko krog, kot ga poznajo v rokoborbi ali v kakšnem od azijskih borilnih športov. ▸ A bokszring alakja eltérő lehet - valójában lehetne kör alakú is, mint a birkózásban vagy néhány ázsiai küzdősportban.

    3. (o konfliktu, spopadu) ▸ csatatér, harctér
    spremeniti v bojišče ▸ csatatérré változik, harctérré változik
    Glavno bojišče regionalizacije se je tako preneslo na sprejemanje zakona o pokrajinah. ▸ A regionalizáció fő harctere tehát a tartományi törvény elfogadására tevődött át.
    Žal je danes v mnogih družinah miza bojišče, kjer starši in otroci merimo moči. ▸ Sajnos manapság sok családban az asztal az a csatatér, ahol a szülők és a gyerekek összemérjük a hatalmunkat.
    To spremeni šolo v bojišče za čim boljše rezultate, v boj za točke. ▸ Ez az iskolát csatatérré változtatja, ahol a harc a lehető legjobb eredményekért, a pontokért folyik.
  • Bratislava samostalnik
    (glavno mesto Slovaške) ▸ Pozsony
  • būcina -ae, f (ali iz *bovicina: bōs in canere, torej pastirski rog, ali sor. z gr. βύκτης tuleč in lat. bucca) polžasto zavito trobilo iz pločevine ali medi, podobno našemu lovskemu rogu,

    1. pastirski rog, poseb. svinjskih in govejih pastirjev: Pr., Col., ad bucinam inflatam convenire Varr., buccina signum dira dedit V.

    2. (vojaško) bojni rog, troblja, trobenta, s katero se je iz poveljnikovega šotora dajalo glavno znamenje za napad ali odhod; to znamenje je pešakom razglašala tuba, konjenikom pa lituus: bello dat signum rauca cruentum bucina V., signum e tabernaculo regis bucinā dabatur Cu.; z bojnim rogom so dajali tudi znamenje za izmenjavanje nočne straže, ki je bila razdeljena na štiri izmene: secundae vigiliae bucinā signum datum L., iam quarta canit bucina lucem Pr., te (iurisconsultum) gallorum, illum (imperatorem) bucinarum cantus exsuscitat Ci., mediam somni cum bucina noctem divideret Sil.; met. znamenje z bojnim rogom: ut ad tertiam bucinam (= vigiliam) praesto essent L.; s takim znamenjem so naznanjali tudi konec glavnega obeda (proti večeru): convivium bucinā dimitti T.

    3. (v javnem in državljanskem življenju) troblja,
    a) s katero so sklicevali ali razpuščali kako množico, v starejši dobi narodne zbore: signum, quod erat notum vicinitati, bucinā datur: homines ex agris concurrunt Ci., bucina cogebat priscos ad verba Quirites Pr.
    b) za naznanjanje štirih obdobij, na katera je bil razdeljen državljanski dan: nondum in noctem vergente die tertia misit bucina signum Sen. tr.

    4. znamenilo v urnem kolesju: Vitr.

    5. pren.: quam foedae bucina famae Iuv. troblja = raztrobljenje, raznašanje.

    6. pren. vrtalkasto zavita školjka, na katero trobi Triton = Tritonov rog: cava bucina sumitur illi (sc. Tritoni) O.
  • búča bot calabaza f , (sadež) calabazo m ; (steklenica) calabacino m ; (glava) cabeza f

    zvita buča (fig) zorro m
    glavna pečka pepita f de calabaza
    glavno olje aceíte m de pepitas de la calabaza
    Heronova buča fuente f de Herón
  • Budimpešta samostalnik
    (glavno mesto Madžarske) ▸ Budapest
    veleposlanik v Budimpešti ▸ budapesti nagykövet
    odpotovati v Budimpešto ▸ Budapestre utazik
    predmestje Budimpešte ▸ Budapest elővárosa
    veleposlanica v Budimpešti ▸ budapesti nagykövet
    obiskati Budimpešto ▸ felkeresi Budapestet
    živeti v Budimpešti ▸ Budapesten él
  • campus1 -ī, m (prim. gr. καμπή ovinek, κάμπτω krivim, od tod lat. campa, campē, campsāre; campus prvotno upognjen svet, nižava)

    1. raván, plan, planjava, poljana, polje: spatia camporum vestitusque montium Ci., colles et campi Lucr., redeunt iam gramina campis H.; od tod travnik: campus herbidus aquosusque L., c. viridis V.; žitno polje: opimi atque uberes campi Ci., campi torridi siccitate L., campi quod rex habet ipse (= τέμενος) V.; od tod met. poljščina: Stat. (Thebais V, 528); bojno polje, bojišče: Iuv., Veg., nunquam in campo sui fecit potestatem N., neu struere auderent aciem neu credere campo V.; stari loc. campī: tantum campi iacet V. leži kar na planem. Kot nom. propr. Māgnī Campī (campī) Velike poljane, pokrajina pri Utiki: L. Macrī Campī (campī) ali Campī (campī) Macrī (macrī = μακροί ) Dolge poljane, ravnica v Cisalpinski Galiji: Varr., L., Col.

    2. pren. ravnina, ravno površje, planjava: campi laeti aëris V. prostrane zračne planjave; morska gladina: campi caerulei Pl., caelum ac terram camposque liquentes V., campos salis aere sacabant V. gladino slane vode, campi (saxi) V. gladko površje skale (ki se prikaže nad morsko gladino); pren.: feratur eloquentia non semitis, sed campis Q. po ravnih tleh.

    3. occ. postajališče, shajališče, javni trg (v Rimu) za javne shode. V Rimu je bilo več takih trgov: locus in campo Esquilino Ci., campus sceleratus L.; najimenitnejši je bil campus Martius, tudi samo Campus Marsovo polje, raven prostor ob Tiberi, ki je sprva pripadal Tarkvinijcem, po njihovem pregonu l. 510 pa je postal državna posest, posvečena bogu Marsu. Tukaj je bilo zbirališče za volilne zbore (comitia centuriata), volišče: comitiis proximis me in Campo interficere voluisti Ci., hic descendet in Campum petitor H.; od tod met. volilni zbor, volitev: Val. Max., Lucan., fors domina Campi Ci.; pesn.: Campus aget gemitus V. ljudstvo na Marsovem polju. Tu je bilo tudi glavno igrišče in vežbališče za rim. mladež: Plin., Q., in campo exercere Ci., campi doctor Lamp., Veg. vaditelj vojakov, non in Campo, non in conviviis versatus est Ci., gaudet equis canibusque et aprici gramine campi H., luserat in campo H.

    4. pren. prostor za vsakršno delovanje, prizorišče, torišče, delovišče: Plin. iun., magnus est in re publica campus Ci., me ex hoc campo aequitatis ad istas verborum angustias revocas Ci., hinc rhetorum campus de Marathone Ci. pogosto reklo govornikov.
  • capital1 [kǽpitl] pridevnik (capitally prislov)
    glaven; smrten (kazen); odličen, velik, izvrsten, nenavaden; osnoven; tehten

    capital city glavno mesto
    capital fellow fant od fare
    capital goods proizvodna sredstva
    capital offence (ali crime) hudodelstvo
    capital letter velika črka, velika začetnica
    capital punishment smrtna kazen
    capital ship bojna ladja, križarka
    capital levy davek iz imovine
    capital and labour delodajalci in delojemalci
  • capital, e, aux [-tal, to] adjectif glaven, poglaviten; bistven; juridique smrten

    crime masculin capital težak zločin (ki se kaznuje s smrtjo)
    ennemi masculin capital smrtni sovražnik
    lettre féminin capitale velika črka
    péché masculin capital (religion) smrten greh
    peine féminin capitale smrtna kazen
    sentence féminin capitale smrtna obsodba
    ville féminin capitale glavno mesto, prestolnica
  • capital glaven, poglaviten

    ciudad capital glavno mesto
    delito capital hud zločin
    enemigo capital smrten sovražnik
    error capital temeljna zmota
    letra capital velika začetna črka
    pecado capital smrten greh
    pena capital smrtna kazen
  • capitulum -ī, n (demin. caput)

    1. glavica: Cels., operto capitulo bibunt Pl., c. cepae Col.; met. (laskavo ali šaljivo) človeče(k): hoc capitulum Pl., o capitulum lepidissimum Ter.

    2. pren.
    a) arhit.
    a) pri stebru glava, oglavje, vzglavje: Ca., Varr., Vitr., Plin.
    b) glavno bruno pri bojnih strojih: Vitr.
    b) naglavni okras: Varr. ap. Non., Non., Isid.
    c) poglavje, odstavek, oddelek, mesto (v knigi ali zakonu): Prisc., Eccl., Icti., primum capitulum libri Ci., prim. caput; tudi glavna vsebina: Vulg.
    č) vojaški nabor, novačenje, regrutacija: Cod. Th.
  • carte [kart] féminin karta; zemljevid; igralna karta; izkaznica; nakaznica; vstopnica; dopisnica

    carte d'abonnement abonentska karta
    carte d'admission, d'entrée vstopnica
    carte d'alimentation živilska karta
    cartes basses, hautes nizke (slabe), visoke (dobre) karte (pri kartanju)
    carte blanche neomejeno pooblastilo
    carte de chemin de fer železniška vozovnica
    carte de circulation železniška krožna vozovnica
    d'échantillons karta vzorcev
    carte à l'échelle du 1 : 200000 karta v merilu 1 : 200000
    carte d'électeur volilna izkaznica
    carte d'ensemble, générale pregledna karta (zemljevid)
    carte d'entrée vstopnica
    carte d'état-major (vojaški) zemljevid v merilu 1 : 100000
    carte d'étudiant študentovska izkaznica
    carte ferroviaire, des cbemins de fer železniška karta; zemljevid železniškega omrežja
    carte forcée obveznost, ki se ji ne moremo izogniti
    c'est la carte forcée prisiljeni smo to storiti
    carte géographique zemljevid
    carte grise avtomobilski lastniški list
    carte d'hébergement izkaznica za domove mladinske počitniške zveze
    carte d'identité osebna izkaznica
    carte d'itinéraire (letalska) vozovnica
    carte (à jouer) igralna karta
    carte de lecteur izkaznica za obisk in delo v kaki knjižnici
    carte-lettre féminin dopisnica zalepka
    carte maîtresse (igralna) karta, ki napravi vzetek; figuré glavno sredstvo za uspeh
    carte météorologique vremenska karta
    carte marine pomorski zemljevid
    carte murale stenska karta
    carte permanente permanentna karta
    carte pneumatique pnevmatični telegram
    carte postale dopisnica
    carte postale illustrée razglednica
    carte en relief reliefna karta
    carte-réponse dopisnica z odgovorom
    carte (de restaurant) jedilni list
    carte rose šoferska, vozniška izkaznica
    carte routière karta cest
    carte syndicale sindikalna izkaznica
    carte de travail(leur) delavska izkaznica
    carte universelle svetovni zemljevid
    carte des vins karta, lista vin
    carte (de visite) vizitka, posetnica
    carte-vue féminin razglednica
    château masculin de cartes iz kart sestavljena hiša, figuré grad v oblakih; familier hiša v razpadanju
    jeu masculin de cartes igra s kartami
    lecture féminin de la carte čitanje karte, zemljevida
    partie féminin de cartes partija, igra s kartami
    tireuse féminin de cartes vedeževalka iz kart
    tour masculin de cartes umetnija s kartami
    à la carte po jedilnem listu, po izbiri (jedil)
    d'après la carte (militaire) po karti, po zemljevidu
    avoir carte blanche imeti pooblastilo, proste roke
    à qui la carte? kdo izigra (karto)? kdo začne? kdo je prvi?
    avoir toutes les cartes dans son jeu (figuré) imeti vse šanse na svoji strani
    battre les cartes mešati karte
    brouiller les cartes zmešati karte, figuré namenoma, hoté napraviti zmedo, namenoma zakomplicirati stvar
    connaître, découvrir le dessous des cartes (figuré) poznati, odkriti tajno ozadje, tajne kombinacije kake zadeve
    construire des châteaux de cartes (figuré) zidati gradove v oblake
    couper les cartes privzdigniti karte
    couper une carte prevzeti kako karto z adutom
    consulter la carte pogledati jedilni list
    distribuer, donner les cartes razdeliti (igralne) karte
    donner, laisser carte blanche à quelqu'un dati komu možnost svobodne odločitve, dati mu proste roke
    faire, avoir, (perdre) la carte imeti največ(najmanj) vzetkov
    faire cartes égales imeti enako število vzetkov
    faire les cartes à quelqu'un vedeževati komu iz kart
    filer la carte, tricher aux cartes goljufati pri kartanju
    jouer la carte de quelque chose staviti na kaj
    jouer sa dernière carte (figuré) izčrpati svojo zadnjo možnost, napraviti zadnji poskus
    jouer cartes sur table (figuré) igrati z odkritimi kartami; biti odkrit, lojalen
    manger à la carte jesti po jedilnem listu
    perdre la carte (figuré) zmesti se
    prendre les cartes (figuré) vzeti stvar v roke
    retourner une carte obrniti karto (pokazati figuro)
    on ne sait jamais avec lui de quelle carte il retourne pri njem nikoli ne veš, pri čem si
    tirer les cartes vedeževati iz kart
  • Catalaunī (Catelaunī) -ōrum, m Katalavenci, Katelavenci, gal. ljudstvo v današnji pokrajini Champagne; njihovo glavno mesto so bili Catalaunī -ōrum, m Katalavni (zdaj Châlon sur Marne): Eutr., Amm.
  • Chalcis -idis in -idos, acc. -idem in -ida, f (Χαλκίς) Halkida,

    1. glavno evbojsko mesto ob Evripu, z mostom povezano s celino, rojstni kraj gr. govornika Izeja in pesnikov Evforiona in Likofrona: N., L., Vell. idr., imenovano tudi Chalc. Euboeae Plin. Evbojska Halkida. Od tod adj.
    a) Chalcidēnsis -e halkidski, iz Halkide: hospes L., cum Timagora Chalcidense Plin.; subst. pl. Chalcidēnsēs -ium, m Halkidci, preb. Halkide: L., Plin., ali sploh halkidski Jonci na Evboji, ustanovitelji mnogih naselbin (najstarejše so bile Cumae Kume, ki so same ustanovile naselbini Nolo in Abelo): Iust.
    b) Chalcidicēnsis -e, halkidski: colonia (= Cumae) Gell.
    c) Chalcidicus 3 (Χαλκιδικός) α) halkidski: Euripus Ci., creta Varr., Plin., galli Varr., fici Varr., Col., versus V., Q. pesnika Evforiona, arenae Val. Fl.; subst. Chalcidicum -ī, n (sc. conclave ali aedificium) halkidska soba, nekakšna soba v vogalu bazilik na obeh straneh tribunala: Vitr.; occ. prostorna soba v gr. hišah: Arn., Aus. β) pesn. = kumski (ker so Kume halkidska naselbina): arx (= Cumae) V., litora, turres Stat., carmen Stat. kumske Sibile, Nola Sil. (gl. spredaj pod Chalcidēnsis).

    2. Chalcis ad Belum Halkida ob Belu, mesto v Kelesiriji: Plin.

    3. gr. mesto v Arabiji: Plin.

    4. otok pri Etoliji: Plin.

    5. zaliv v Etoliji: Plin.
  • cheville [šəvij] féminin klin, zagozda, vtikač, zatikač; gleženj; poétique mašilo (beseda); ključ (na goslih)

    cheval masculin attelé en cheville konj, ki je vprežen pred drugega
    cheville ouvrière svornik, figuré glavno gibalo, duša, animator
    il est la cheville ouvrière de ce club sportif on je duša tega športnega kluba
    vente féminin à la cheville prodaja mesa na debelo
    ne pas aller, arriver, venir à la cheville de quelqu'un (figuré) komu ne do kolen segati
    se fouler la cheville zviniti si gleženj
    être en cheville avec quelqu'un biti s kom v poslovnih, interesnih zvezah
  • chorus -ī, m (gr. χόρος)

    1. korski ples, kólo, raj; skoraj le pesn. in redko v sg.: Sen. tr., Mart., Stat., chorus et cantus et levis aptus amor Tib., per iuga Cynthi exercet Diana choros V. uri v korskih plesih, nympharumque leves cum Satyris chori H., choros ducere H. voditi, choros agere Pr. ali agitare V. korske plese izvajati, rajati.

    2. met. pojoči in plešoči, družba pevcev in plesalcev, kor: commissationis chorus Ci., quem si puellarum insereres choro H., ch. canentium Col.; occ. kor v tragediji, ki spremlja glavno dejanje s svojim razmišljanjem: Gell., actoris partes chorus defendat H.

    3. pren.
    a) skladno se premikajoče zvezde, zvezdno kólo: ch. stellarum Ci., Pleiadum H.
    b) sploh množica, četa, tolpa, zbor, kor: ch. Phoebi V. = Muze, Dryadum, Nereidum V., agmina diductis solvere choris V., ch. iuventutis Ci. (o dečkih, ki jahajo v krogu), philosophorum Ci., piscium Sen. tr., celo: ch. virtutum Ci.
    c) chori (arhit.) skladi, plasti (kremenastih ali žganih pravokotnih kamnov): Vitr.
  • chou1 [šu], pluriel choux, masculin zelje, kapus; ohrovt; figuré srček, ljubček

    mon chou, mon petit chou srček moj
    ce pauvre chou ta revček
    bout masculin de chou otročiček
    chou pour chou milo za drago, kakor ti meni tako jaz tebi
    chou blanc, cabus, pomme belo, glavnato zelje
    chou de Bruxelles brstnati ohrovt
    chou à la crème tortica s smetano
    choux farcis polnjeno zelje, sarma
    chou frisé ohrovt
    chou de Milan kodrasti ohrovt
    chou rouge rdeče zelje
    chou vert zimski vrtni ohrovt
    chou de ruban velik vozel z več petljami iz traku ali blaga
    choux fourragers krmilno zelje
    soupe féminin aux choux zeljnata juha
    tête féminin de chou zelnata glava; figuré tepec
    feuille féminin de chou (figuré) spis, časopis slabe vrednosti
    aller planter des, ses choux umakniti se na deželo
    s'entendre à quelque chose comme à ramer des choux pojma ne imeti o čem
    être bête comme chou biti neumen ko noč
    être dans les choux biti v zadregi, v stiski, pasti pri izpitu, biti zadnji pri razvrstitvi
    entrer dans le chou (figuré) zobe pokazati, trčiti skupaj s kom
    ce n'est pas le tout que des choux, il faut du lard avec (figuré) glavno še manjka
    faire chou blanc (figuré) zaman kaj storiti, imeti smolo
    faire ses choux gras de izvleči korist, dobiček iz
    faire bien valoir ses choux znat uveljaviti svoje vrline
    ménager la chèvre et le chou (figuré) gledati, da je volk sit in koza cela
    rentrer dans le chou à quelqu'un (populaire) ostro koga napasti, grdó z njim ravnati
  • comprimario

    A) m (f -ia; m pl. ri)

    1. med. eden od primarijev

    2. gled. nosilec druge glavne vloge, druga glavna vloga

    B) agg. drugi največji:
    avere un ruolo comprimario igrati drugo glavno vlogo
  • cōnscrībō -ere -scrīpsī -scrīptum

    I.

    1. (s prolept. obj.) spisa(va)ti, spisovati, pisati, napis(ov)ati: Vitr., Icti., volumen, testamenta Ci., quid attinet codicem conscribere? Ci. glavno knjigo voditi, c. librum de consulatu, orationem de furto Ci., edictum unius hominis causā conscriptum est Ci., edicta c. Suet., librum grandem verbis multis conscripsit N., epistula Graecis litteris conscripta C., c. tabellas L. pismo pisati, tabellae lepida conscriptae manu Pl., c. condiciones, foedus L., haec conscripta consignataque sunt L., stultam c. artem O., conscriptum lacrimis epistolium Cat.; occ.
    a) abs., z de = pisati o čem: de quibus (viris) audivi et legi et ipse conscripsi Ci., c. de ratione dicendi Corn., de artibus Q.
    b) z ACI: ut in ordinem se coactum conscriberet Suet. da je zapisal beležko (zabeležil), da …, omni personae quam dotem suscepisse cum marito conscribitur Cod. I. se zapiše.
    c) (o zdravniku) zapis(ov)ati: pro salutaribus mortifera Ci.
    č) načrta(va)ti, očrta(va)ti, narisati: imaginem (stavbni načrt) Stat.

    2. (z zunanjim obj.) v kako listino, v kak imenik vpis(ov)ati ali zapis(ov)ati, popis(ov)ati: alicui latrones cogere et c. Pl., decrevit senatus, uti … consul sex milia familiarum conscriberet (namreč kot naselnike) L., ut collegia conscriberentur Ci., servorum dilectus habebatur … nomine collegiorum, cum vicatim homines conscriberentur, decuriarentur Ci., cum viderem … servos simulatione collegiorum nominatim esse conscriptos Ci., cum homines … palam conscribi centuriarique vidissem Ci.; occ.
    a) vojake vpis(ov)ati, — nab(i)rati, v vojsko vzeti (jemati), vojaške oddelke ustanoviti (ustanavljati), osnovati (prim. scrībō): Caesar milites veteranos conscripsit Ci., c. exercitum tantum tam brevi tempore Ci., legiones C., L., Vell., Suet., voluntarios paucos milites L., omnes, qui arma ferre possent (vse za orožje sposobne) L., cohortes veteranas tumulti causā S., exercitum adversum aliquem Val. Max., exercitus se ipse conscripsit Val. Max., militem legere exercitumque conscribere Iust. S krajevnimi določili: Kje? ibi (sc. in Italia) duas legiones conscribit C., dum conscribitur Romae exercitus L., servorum exercitūs illum in urbe conscripturum fuisse Ci., duae legiones, quas proxime in citeriore Gallia conscripserat C. Od kod? e quorum (novorum civium) delectu trecentas amplius cohortes conscripserat Vell., ala equitum conscripta e Treviris T. nabrana v Treviru, conscripta ex Transalpinis legio Suet. Kam? conscriptae in Ciliciam legiones Suet., is … inter septimanos a Galba conscriptus T., inter nostros conscribi Vulg. — Od tod subst. pt. pf.: modo conscripti (sc. milites) C. vojaški novinci, regruti.
    b) drž.pr. α) državljane v imenik državljanov vpis(ov)ati, v državljanske razrede uvrstiti (uvrščati), spreje(ma)ti: centuriae tres equitum conscriptae sunt L. so se ustanovile, convocabat tribūs …, Collinam (tribum) novam delectu perditissimorum civium conscribebat Ci.; poseb. o volitvenih spletkah: decuriasse Plancium, conscripsisse, sequestrem fuisse Ci. β) med nove senatorje vpis(ov)ati, odb(i)rati, v senat uvrstiti (uvrščati), spreje(ma)ti. Zadnji rimski kralj Tarkvinij Ošabni (Tarquinius Superbus) je v svoji krutosti pomoril mnogo senatorjev. Po njegovem begu l. 510 je baje Brut močno skrčeno število starešinstva izpopolnil z novimi senatorji, izbranimi izmed premožnejših vitezov: traditum inde fertur, ut in senatum vocarentur, qui patres (stari senatorji) quique conscripti (novi senatorji) essent L.; od tod (asindeton) nagovor ali naslov zbranega senata patres conscripti očetje in izbranci = zbrani očetje; pogosto v voc. pl.: Ci., S., L., potem tudi v drugih sklonih kot opis za starešinstvo, senat: Q., orant Siculi patres conscriptos ut … Ci., de me patres conscripti decreverunt, ut … Ci., patribus conscriptis parui Ci., patres conscripti … legatos in Bithyniam miserunt N.; celo v sg.: pater conscriptus repente factus est Ci. (šalj.) postal je kar senator; pesn. abs.: quod sit conscripti (= senatoris), quod iudicis officium H. —

    II.

    1. (na)pisati, (na)risati na čem, na kaj: signum sanguinis in sua fronte Lact.

    2. popis(ov)ati, polno napisati: mensam vino O., parietes incendiorum deprecationibus Plin., tabula aënea conscripta litteris verbisque Graecis Suet. bronasta tabla z napisom, pisanim z grškimi črkami in v grškem jeziku; pren. (šalj.): stilis me totum conscribito Pl. popiši me = nabij me, da bom čisto progast.

    Opomba: Sinkop. pf. conscrīpstī (= conscripsisti): Pl.
  • Contrebia -ae, f Kontrebija, glavno keltibersko mesto v Hispaniji: L., Val. Max., Fl.
  • Corfīnium -iī, n Korfinij, glavno peligensko mesto v Samniju: Ci. ep., C. idr. Od tod adj.
    a) Corfīniēnsis -e korfinijski, v Korfiniju: clementia Ci. = Cezarjeva, izkazana korfinijskemu mestu, exspectatio Ci. korfinijskih dogodkov; kot subst. Corfīniēnsēs -ium, m Korfinijci, preb. Korfinija: Plin.
    b) Corfīnius 3 korfinijski: ager Front.