Franja

frequentativo agg. jezik ponavljalen, iterativen:
verbo frequentativo ponavljalni glagol

funkcijsk|i, funkcijsk|i (-a, -o) funktionsbedingt; Funktions- (glagol das Funktionsverb, diagnostika die Funktionsdiagnostik, enačba die Funktionsgleichung, krivulja die Funktionskurve, teorija die Funktionstheorie); Amts- (dodatek die Amtszulage)
tehnika, elektrika funkcijska shema das Blindschaltbild

gārriō -īre -īvī (-iī) -ītum (onomatop. glagol, ki se je uporabljal le v pogovornem jeziku in večinoma z grajalnim pomenom; prim. gr. γῆρυς, dor. γᾶρυς glas, zvok, lat. garrulus) =

1. (o ljudeh) govoričiti, čenčati, čvekati, blebetati, žlabudrati, kvasiti
a) intr.: POMP. FR., AP., LACT., garris TER., in iis (gymnasiis) philosophi garrire coeperunt CI.
b) trans.: PETR., AUG., g. nugas PL., plura (namreč pisno) CI., garrit anilīs fabellas H. (gl. anīlis), g. aliquid in aurem MART.; pesn.: g. comes libellos H. pisati ... v pogovornem jeziku.

2. metaf. (o živalih, npr. o žabah) regljati: MART.; (o slavcu) ščebetati, gostoleti: AP.

iménski (-a -o) adj.

1. dei nomi

2. lingv. denominale; nominale:
imenski glagol verbo denominale
imenska končnica suffisso nominale
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
biblio. imensko kazalo indice dei nomi
imenska moč stroja potenza nominale della macchina

imperfektíven imperfect; gramatika imperfective

imperfektíven glagol imperfective verb

impersonal¹ [impə́:snl] pridevnik (impersonally prislov)
neoseben, brezoseben

ekonomija impersonal account stvarni račun
slovnica impersonal verb brezosebni glagol

impersonálen impersonal

impersonálni glagol impersonal verb

impersonnel, le [-nɛl] adjectif neoseben, brezoseben

verbe masculin impersonnel bezoseben glagol

inchoatif, ive [ɛ̃kɔatif, iv] adjectif

verbe masculin inchoatif glagol, ki izraža začetek dejanja

incoativo agg. začeten; jezik inkohativen:
verbo incoativo inkohativni glagol

indirékten indirect; médiat

indirektni davek impôt moški spol indirect, contribution ženski spol indirecte
(gramatikalno) indirektni govor discours moški spol (ali style moški spol) indirect
indirektni objekt complément moški spol d'objet indirect
indirektno prehodni glagol verbe moški spol transitif indirect
indirektna razsvetljava éclairage moški spol indirect
indirektna volilna pravica suffrage indirect (ali à deux degrés)

inhoatíven inchoative

inhoatívni glagol inchoative (ali inceptive) verb

inkohatív; inkohatíven gramatika inchoative

inkohativni glagol inchoative (ali inceptive) verb

intransitif, ive [-tif, iv] adjectif, grammaire neprehoden

verbe masculin intransitif neprehoden glagol

intranzitiv|en (-na, -no) nichtzielend, intransitiv
intranzitivni glagol das Intransitiv

intranzitíven intransitive

intranzitíven glagol intransitive (verb)

irregolare

A) agg.

1. nepravilen, iregularen, neregularen:
azione irregolare šport prekršek
milizie irregolari voj. neredna vojska

2. jezik nepravilen:
verbo irregolare nepravilni glagol

3. nepravilen, nereden

B) m voj. pripadnik neredne vojske

irrégulier, ère [-lje, ɛr] adjectif nepravilen, nereden; brez pravil, proti pravilom; militaire iregularen; familier nespodoben, nefair

employé masculin irrégulier uslužbenec, ki ni v rednem službenem razmerju; masculin pluriel neregularne čete
verbe masculin irrégulier nepravilen glagol

kavzativ|en (-na, -no) kausativ
kavzativni glagol das Kausativ

kavzatíven causatif

kavzativni glagol verbe moški spol causatif