Franja

massive [mǽsiv] pridevnik (massively prislov)
masiven; čist (kovina)
figurativno težak, čvrst, mogočen, okoren
mineralogija gost, masiven
psihologija močen, vztrajen

multus 3 (prim. melior pod bonus), komp. plūs, plūris (subst. n.), pl. plūrēs, plūra, gen. -ium, superl. plūrimus 3 (gl. plūs in plūrimus); sg.

1.
a) časovno velik, precej potekel, pretekel: multo die C. ob belem dnevu, sredi (belega) dne(va), ad multum diem Ci. ep. do belega dne, pozno v dan, multo adhuc die T. še sredi belega dne, ko je bilo še dosti dne, multā nocte Ci. v trdi noči, multo mane Ci. ep. zelo zgodaj; subst. multum -ī, n: ab sole orto in multum diei L. v beli dan, daleč v dan, iam multum (velik del) diei processerat S., ad multum diei L. do belega dne, daleč v dan.
b) krajevno in metaf. mnog, znaten, velik, silen, gost (naspr. paucus): cum auro argentoque multo N. z (veliko) množino, multo aggere vestire C. z velikim nasipom, in toto multa iacēre toro O. veliko prostora zavzemajoča, multa tellure iacēre po dolgem zleknjena ležati, multa pars Europae L.; subst. multum -ī, n: multum viae Cu. velik, precejšen kos poti, non multum munitionis N. neznaten del; metaf. multa cura S., libertas H., laetitia Ci., m. verba, m. viri Ci., multus sermo Ci. mnogo govorjenja, m. opinio Gell. razširjeno, splošno mnenje, m. littera Ci. velika učenost, doctrina Auct. b. Afr., multo labore S., Ci., multo lumine V. pri belem dnevu, podnevi, multa pace T. v popolnem miru, multus sol Plin., Suet. in plurimus sol O., Plin. iun. (zelo) vroče sonce.

2. occ.
a) dolgovezen, obširen, raztegnjen: homo Pl. blebetav, in re notā multus Ci., m. oratio Ci.
b) prizadeven, marljiv, delaven, pogost(en), čest (v sl. večinoma z ustreznim adv.): ad vigilias multus aderat S., Marius antea infestus, tum vero multus (posebej pogosto) atque ferox instare S., multus recursat honos V., plurimus in Iunonis honorem H. ves drhteč (ves vnet) za Junonino čast; v gen. pretii multi (= magni Ci.) facere Pl.; multum est Ci. pogosto je, pogosto se sliši.
c) vsiljiv, nadležen: qui in aliquo genere (v oziru, pogledu) aut inconcinnus aut multus est Ci., multus es et pathicus Cat. mnogim se nastavljaš.

3. pl. multi -ae -a mnogi, številni (naspr. pauci): multorum annorum tyrannis N. dolgoletna tiranija, dicent hoc multi Siculi Ci., insulae non ita multae Plin. ne ravno veliko otokov, multis verbis deterrere Ci. raztegnjeno, multa verba facere Ci. obširno, na dolgo in široko govoriti, quam minime multa vestigia N. kar najmanj, multi alii Ter. ali samo multi Suet. mnogi drugi, saepe multi Ci. idr. mnogi drugi, v drugem času, parum multi Corn. premalo, bene multi O., Auct. b. Hisp. precej, minime multi Ci. silno malo, vereor, ne haec nimium multa (preveč) videretur Ci.; s partitivnim gen.: multi hominum Pl., multae arborum Plin.; poseb. multi -ōrum, m = gr. οἱ πολλοί navadni ljudje, preprosto ljudstvo, drhal: unus de multis Ci., orator e multis, numerarer in multis Ci. izmed navadnih govornikov, med navadne govornike; tudi o ženskah: una e multis O. ena iz ljudske drhali, nič boljša kot druge, more multarum Acc. fr. navadnih žensk; n. pl. multa -ōrum, n mnoge stvari idr., mnogo: nimis multa Ci. preveč, multa bene agere Eutr. marsikaj srečno dovršiti, multis vastatis Eutr. mnogo krajev. — Multus 3 se veže s kakšnim drugim adj. z veznikom (et, -que), kadar sta oba adj. bistvena za predstavo; lat. veznika ne slovenimo: utilitates multae et magnae consecutae sunt Ci., multis gravibusque vulneribus confectus C. — Elipt.: quid multa verba (sc. faciam)? Ter. čemu mnogo besed?, quid multis moror? Ter. zakaj se toliko mudim s tem?, ne multa ali quid multa? (sc. dicam) Ci. = skratka, satis multa de causa (sc. dixi, dico) Ci. dovolj. — Pesn. sg. kolekt.: multā prece prosequi H., in ramis multa latebat avis O., quamvis multa meis exiret, victima saeptis V. marsikatero darilno živinče.

4. Adv. obl.
a) acc. multum, pesn. multa α) mnogo, zelo, precej, dokaj: multum eum fefellerunt N., multum morari C. dolgo, auxiliaresque, quibus ad pugnam non multum Crassus confidebat C. ni posebno zaupal, longe omnes multumque superabit Ci., salve multum Pl. bodi srčno pozdravljen, vale multum Pl. prav lep pozdrav, zdrav bodi, pa zdrav ostani, multum iactatus in alto V., multum amatus H., multa gemens, multa reluctans V.; pri adj.: multum dissimilis H., multum inepti labores Plin. iun.; pri komp., redko pri superl. = multo: multum est maius Ci., multum improbiores Pl., multum robustior Iuv., multum carissimus Aug. β) mnogo, veliko, mnogokrat, pogosto, često, precejkrat: multum mecum sum Ci., m. mecum loquentur Ci., m. et diu cogitatus Ci., eum cum Timaeō multum fuisse Ci. da je veliko občeval s Timajem, da se je veliko družil s Timajem; pomena pod α) in β) v enem stavku: neque multum frumento vivunt multumque sunt in venationibus C.
b) abl. multo α) pri komparativih ali komparativnih izrazih (za) mnogo, dosti, precej, kar, dokaj: m. plura bona N., m. magis, minus, pauciores Ci., iter m. facilius C., maior m. res L., m. infra Plin., m. secus Ci. vse drugače; tako tudi: m. aliter desperaverat N., m. ante N. mnogo (dosti) prej, non m. post Ci. ep. nedolgo potem, haud multo post mortem eius T., ceteros m. gloriā antecedere N., m. anteire T., m. praestat S.; multo tanto toliko (več): Ap., Gell., multo tanto carior Pl.; podvojeno multo multoque za prav mnogo (dosti, veliko), zelo mnogo (dosti, veliko): multo multoque longior Fr., multo multoque operosius est Val. Max. β) pri superl. (= longe) dosti (precej, daleč) nad vsemi, izmed vseh, iznad vseh: aetatis suae multo formosissimus N., conspectus multo iucundissimus Ci., signum m. antiquissimum Ci., m. maximā parte Ci., m. difficillimus, m. difficillime Corn., m. maxime L.

murk [mə:k] pridevnik
arhaično, poetično temen, mračen; gost (megla)

murky [mə́:ki] pridevnik (murkily prislov)
temen, mračen, temačen; zameglen, gost (megla)

musáfir m (t. misafir, ar.) popotnik, gost: večeras smo mi tvoji -i

musafír -ă (-i, -e) m/f gost (-ja)

nàbojit -a -o
1. nabit, poln: brode crni -i oblaci kao ognjevite lađe
2. poln, gost, jedrnat: -o klasje

námjernīk m (ijek.), námernīk m (ek.) gost, prišlec, popotnik, ki po namerici, po naključju pride: kad uz dvor kakav namjernik prode, ja sva se stresem; poslušaj, putniče i namjerniče iz daleke zemlje, tugovanja naša

oáspete -ţi m gost, povabljenec

opācus 3

1. act. senčen, senčnat, senco delajoč: arbor, ilex, nemus V.

2. pass. obsenčen, zasenčen, v senci, osojen, hladen (naspr. aprīcus): opacā fusus in herba O., o. ripa Ci., locus densiore umbrā opacior Plin. iun., opacissima nemorum pascua (naspr. aprīca hiberna) Col., frigus V. senčni hlad, hladna senca; subst. n.: in opaco Plin. v senci (hladu), ferimur per opaca locorum V. senčnati kraji.

3. metaf.
a) temen, mračen: nox V., mater (zemlja), nubes, Tartara O., vetustas Gell.
b) góst: barba Cat.

ōspite

A) m, f

1. gostitelj, gostiteljica:
andarsene insalutato ospite oditi, odkuriti jo (brez pozdrava)

2. gost, gostja

3. biol. gostitelj
PREGOVORI: l'ospite è come il pesce, dopo tre giorni puzza preg. gost je kot riba, po treh dneh smrdi

B) agg. šport gostujoč:
squadra ospite gostujoče moštvo

parasītus -ī, m (gr. παράσιτος sojedec)

1. (v dobrem pomenu) „sojedec“, „soobedovalec“, gost (čisto lat. convīva): (sc. dii) parasiti Iovis Varr. ap. Aug., Ap., parasitus Phoebi Mart. (o nekem gledališkem igralcu, prijatelju pesništva).

2. (pogosteje v slabem, zaničlj. pomenu) trot, zajedalec, parazit, skledolizec, skledoliznik, prisklednik, prislinjenec (o ljudeh, ki so se za brezplačno hrano prilizovali gospodarju in uganjali burke med obedom, poseb. o zajedalcih v komedijah): Kom., p. edaces Ap., nec parasitorum in comoediis adsentatio faceta nobis videretur, nisi essent milites gloriosi Ci.; šalj.: ne ulmos parasitos faciat Pl. me dobro ne pretepe (premlati, nagarba).

pâteux, euse [pɑtö, z] adjectif testen; gost; razmehčan (pot), brizgast; obložen (jezik)

encre féminin pâteuse gosto črnilo
avoir la bouche, la langue pâteuse imeti obložen jezik
avoir la bouche pâteuse après avoir trop bu, après s'être enivré (figuré) imeti mačka

pensionnaire [-sjɔnɛr] masculin, féminin upokojenec, -nka; gost, -tja v penzionu; učenec v internatu; oseba, ki je na hrani in stanovanju pri kaki družini

pinguis -e, adv. -iter (sor. z gr. πῑμελή tolšča, πίων tolst, lat. o-pīmus)

1. tolst(oben), tolščoben, tolstljat, masten, maščoben, debel, dobro rejen (naspr. macer, exilis): Col., Iuv. idr., agnus V., Pl., Thebani Ci., me pinguem vises H.; prolept.: pascere pingues agnos V. dobro vzrediti (vzrejati); subst. pingue -is, n tolšča, mast (med mesom), salo: V., Plin.

2. tolst, masten, sálen, sálast: oleum, olivum, caseus, arvina V., merum H. ali vinum Col. oljasto, oljnato, gosto, močno, ficus H. sočna, coma Mart. pomaziljeni, balzamirani ali = sami po sebi mastni, gosti lasje: Suet., ara V. omočen od masti (in krvi) darilnih živinčet, pyra taedis pinguis V. omaščena (mastna) od smolnatega lesa (smolnice), flamma O. masten (od kadila), solum pinguiter (zaradi mastnosti) densum Col.; pren.: ille pexus pinguisque doctor Q. s skodranimi in namaziljenimi lasmi, načičkani in naličkani (= prelični).

3. metaf.
a) masten, rôden, rodoviten, ploden, obilen, bujen, bogat, poln: horti, humus V., arva Sen. ph., ager Col., solum V. (naspr. s. macrum), sanguine pinguior campus V. poljana, obilno pognojena s krvjo, Phrygia H., Nilus pingui flumine V. z rodovitnim tokom, z rodovitnimi rečnimi nanosi, stabula apum V. medovite, medonosne, polne medu; pren.: pinguius succurrere Icti. močneje, obilneje, izdatneje, pinguius accipere Icti. ne prenatanko, ne preveč natančno; occ. dober, zadovoljiv, povoljen, ugoden, ugajajoč, udoben, prijeten, zlóžen, miren: amor, somnus O., otium, recessus, vita Plin. iun.
b) premazan, namazan: crura luto Iuv., virga Mart. limanica, lepljenica.
c) debel (na otip, za občutek), gost: folium Plin., toga Suet., caelum (zrak) Ci.
d) nerezkega (neostrega, neizrazitega) okusa, blag, mil: sapor Plin., quod pingue dici posset Plin.
e) (o barvi) poln, živ(ahen), kričeč, pisan, barvit, živopisen: colore pingui Plin., iaspis glauco pingui Plin., e candidis coloribus pinguissimus Plin.
f) (o glasu) izgovarjan široko, širok, debel: sonus, verba Q.
g) (o umu) nebister, brez ostrine, top, neroden, neokreten, štorast, okoren: ingenium O., tardo cognomen pingui damus H., pingui Minervā Ci., H. (gl. Minerva).
h) (o govoru) nabuhel, nabrekel, pompozen, preobložen, razkošen, (pre)nadut: poëtae pingue quiddam sonantes Ci. nekako nabreklo se glaseči, facundia (sc. Pindari) Gell.

pívec -vca m
1. popilica, gost: gostilna je polna -ev
2. pilac: pivec čaja

plein, e [plɛ̃, ɛn] adjectif poln, napolnjen (de z); figuré popoln; gost (gozd); okrogel, poln (obraz); breja (žival); populaire noseča; familier poln, sit, opit, pijan; masculin polnost; physique napolnjen prostor; figuré sredina; marine plima; (zavarovanje) najvišji znesek; figuré višek

à plein bord do vrha poln
à pleine(s) main(s) s polnimi rokami, obilno
à pleines voiles s polnimi jadri
à pleine voix na ves glas
de plein gré sam od sebe
de plein saut z enim skokom
en plein air na prostem; pod milim nebom
en plein champ na odprtem polju, na planem
en pleine déroute v divjem begu
en plein hiver sredi zime
en plein jour, en pleine nuit pri belem dnevu, sredi noči
en pleine mer na odprtem morju
en pleine rue sredi ulice
en pleine saison na višku sezone, sredi sezone
en plein soleil na žgočem soncu
tout plein (familier) zelo, močno
cinéma masculin en plein air (pour automobilistes) kino na prostem (za avtomobiliste)
le plein dans le but poln zadetek
plein à craquer nabito poln
plein emploi masculin polna zaposlitev
pleine lune féminin polna luna
plein comme un œuf nabito poln
reliure féminin pleine peau, toile vezava v usnju, v platnu
plein(s) pouvoir(s) (pluriel) polnomočje, pooblastilo
plein de soi-même nadut, domišljav, samovšečen
avoir de l'argent plein les poches imeti polne žepe denarja
avoir son plein biti nabito poln
avoir le ventre plein imeti poln želodec, vulgairement biti noseča
battre son plein biti v polnem razmahu
faire son plein (d'essence) (automobilisme) napolniti bencinski tank
mettre dans le plein zadeti v polno, v črno
mettre plein gaz (automobilisme, familier) dati poln plin
sentir le tabac à plein nez močno dišati po tobaku
travailler à plein temps delati v polnem času
en avoir plein la bouche (figuré) imeti polna usta (o čem)
on avoir plein les bottes (familier) biti utrujen od hoje
en avoir plein le dos (familier) imeti dovolj (česa)

pȍgūst -a -o precej gost, gost, gostljat: grušavina je -a žućkasta tečnost koja se pri kuhanju zgruša

prānsor -ōris, m (prandēre) udeleženec pri poznem zajtrku (kosilu), „kosilčar“, gost: bene opsonavi atque ex mea sententia: bonum anteponam prandium pransoribus Pl., cum iam manus pransores lavarent Aug.

ristretto

A) agg.

1. stisnjen, zaprt

2. pren. ozek, strog

3. omejen; majhen:
in senso ristretto v ožjem pomenu

4. znižan (cena):
vendere a prezzi ristretti prodajati po znižanih cenah

5. krepek, močen, gost, zgoščen:
brodo ristretto kulin. krepka juha
caffè ristretto kulin. močna kava
sugo ristretto kulin. gosta omaka
in ristretto zgoščen, na kratko

6. pren. omejen, malenkosten, ozkosrčen:
uomo di vedute ristrette človek omejenih pogledov

B) m

1. povzetek

2. kulin. krepka juha

3.
in ristretto skratka