Franja

kartezijánski cartésien, de Descartes

kartezijanska filozofija philosophie ženski spol cartésienne

kinik moški spol (-a …) filozofija der Kyniker
filozofija kinikov der Kynismus

kinišk|i (-a, -o) filozofija kynisch
kiniška filozofija der Kynismus

kitajski pridevnik
1. (o Kitajski in Kitajcih) ▸ kínaiPovezane iztočnice: kitajski juan

2. (o jeziku) ▸ kínaiPisno kitajščino razumejo vsi govorci, saj je mogoče kitajske pismenke brati v vseh narečjih. ▸ Az írott kínai nyelv minden beszélő számára érthető, mivel a kínai írásjegyek minden dialektusban olvashatók.
Najstarejša ohranjena kitajska besedila so vklesana v kost, želvovino in bron. ▸ A legrégebbi fennmaradt kínai szövegeket csontba, teknőspáncélba és bronzba vésték.
Knjiga je izšla tudi v kitajskem prevodu. ▸ A könyv kínai fordításban is megjelent.
Povezane iztočnice: kitajski jezik

klásičen (-čna -o) adj.

1. (nanašajoč se na stare Grke in Rimljane, tudi ekst. ) classico:
klasična filozofija filosofia classica
klasična tragedija tragedia classica
šol. klasična gimnazija (ginnasio) liceo classico
žena klasične lepote una donna di bellezza classica

2. (ki ima umetniške značilnosti nekega naroda, jezika v največji meri) classico:
klasična dela naše literature le opere classiche della nostra letteratura

3. ekst. classico, tradizionale, esemplare, tipico, caratteristico:
klasično pohištvo mobili classici
klasična oblika suknjiča taglio classico della giacchetta
klasično orožje armamento classico, convenzionale
šport. klasične discipline discipline classiche
šport. klasična kombinacija combinata nordica

kultur|a¹ ženski spol (-e …) die Kultur; duhovna kultura geistige Kultur, Geisteskultur; materialna kultura materielle Kultur; (bivalna Wohnkultur, domorodska Eingeborenenkultur, jezikovna Sprachkultur, množična Massenkultur, nacionalna Nationalkultur, stara Frühkultur, visoka Hochkultur, vodilna Leitkultur, zgodnja Frühkultur, Majev Mayakultur, zvončastih čaš Glockenbecherkultur, žarnih grobišč Urnenfelderkultur, latenska La-Tène-Kultur, megalitska Megalithkultur)
srčna kultura die Herzensbildung
izmenjava med kulturami interkultureller Austausch
… kulture Kultur-
(celota die Kulturganzheit, filozofija die Kulturphilosophie, zgodovina Kulturgeschichte, morfologija die Kulturmorphologie, nosilec der Kulturträger, sociologija die Kultursoziologie, ministrstvo za Kulturministerium, pristojnost die Kulturhoheit)
neugoden za kulturo kulturfeindlich
delovati na področju kulture Kulturarbeit leisten

līberālis -e, adv. līberāliter (līber)

I. svobode se tičoč, svobodnjaški, svobodnosten, svobod(nost)i primeren: causa l. Ci. pravda za svobodnjaške pravice, ego liberali illam adsero causā manu Ter. v skladu z zakonom trdim, da je svobodn(orojen)a, iudicium Q. sodba v pravdi za pravico do svobode, nuptiae Pl. med svobodn(orojen)imi ljudmi. —

II.

1. svobodnega moža, svobodnjaka vreden, dostojen, od tod imeniten, blag, mil, prijazen, blagomiseln, časten, ugleden, spoštovanja vreden, odličen, pošten, plemenit, plemenitega mišljenja, plemenitih nazorov, uglajen, vzvišen, odličen, odkrit(osrčen), svobodnega mišljenja, vrl, lep: ingenium (čud, značaj) Ter., coniugium Ter., vir Ter. blag, facies Ter., species Pl., forma virginis Pl., Ter. plemenit obraz, pulcher est et liberalis Pl. plemenite podobe, l. mens, eruditio Ci., artes ali doctrinae l. Ci. svobodne umetnosti in znanosti = ki se spodobijo svobodnorojenemu možu (pesništvo, govorništvo, glasba, jezikoslovje, zgodovina, filozofija, aritmetika, geometrija), tako tudi: urbs liberalissimis studiis adfluens Ci., liberalibus studiis praediti T. (= učenjaki, pesniki, filozofi); l. sumptūs Ci. časti in položaju pripadajoči stroški, largum et l. viaticum Ci. dostojna, iocus Corn., verba S. ap. Prisc., spes liberalioris fortunae L. dostojnejšega (ugodnejšega) življenja, liberalior victus L. spodobnejša (boljša) hrana, liberalius alimentum Cels., liberaliter servire Ter., liberaliter vivere Ci., liberaliter educati, eruditi Ci., liberaliter habere aliquem S. spodobno, neque liberalius neque benignius haberi L., liberaliter obire officia L., aliquem liberalius educare Sen. ph.

2. occ.
a) dobroten, dobrotljiv, prijazen, ljubezniv, ustrežljiv, ugodljiv, vljuden: voluntas, responsum Ci., quibus (sc. legatis) pacem atque amicitiam petentibus liberaliter respondit C., Remos cohortatus liberaliterque oratione prosecutus C., huic ille liberaliter pollicetur N., nec potui accipi … liberalius Ci. ep., liberalissime erat pollicitus tuis omnibus Ci. ep.
b) darežljiv, radodaren (naspr. avidus): largus, beneficus, liberalis Ci., liberalis ex sociorum pecunia S., in omne hominum genus liberalissimus Suet.; z gen.: laudis avidi, pecuniae (z denarjem) liberales erant S.
c) obilen, izdaten, razkošen, bogat: potio Cels., epulae T., quod erant honesto loco nati et instructi liberaliter C., liberaliter ex istius cibariis tractati Ci., vivo paulo liberalius quam solebam Ci. ep. nekoliko bolj gosposko, indulgere sibi liberalius N. preveč se vdajati svojim nagnjenjem (strastem), ut ille in cibis paulo liberalius aspersus Q., ibi intemperantius amamus bonos principes, ubi liberalius malos odimus Plin. (?) pogosteje, dotem largiri liberalissime Ap.

marksíst(ičen) marxiste moški spol

marksistična filozofija philosophie ženski spol marxiste

marxiste [-ksist] adjectif marksističen; masculin, féminin marksist, -ka, privrženec marksizma

philosophie féminin, matérialisme masculin, socialisme masculin marxiste marksistična filozofija, marksistični materializem, socializem

materialístičen matérialiste

materialistična filozofija philosophie ženski spol matérialiste
materialistični duh esprit moški spol matérialiste

mehánski mécanique

mehanski ekvivalent toplote équivalent moški spol mécanique de la chaleur
(filozofija) mehanski materializem matérialisme moški spol mécanique
mehanska obdelava traitement moški spol mécanique

mental¹ [mentl] pridevnik (mentally prislov)
miseln, mentalen, duševen, notranji, umstven
pogovorno nor

psihologija mental age preizkušena inteligenčna stopnja
mental arithmetic računanje na pamet
pravno mental capability prištevnost
mental case (ali patient) duševni bolnik
pravno mental cruelty duševna krutost (razlog za ločitev)
pravno mental deficiency slaboumnost, umska zaostalost
mental disease duševna bolezen
mental healing zdravljenje s hipnozo
mental hospital bolnišnica za duševne bolezni
mental hygiene mentalna higijena
mental power umska sposobnost
mental ratio inteligenčni kvocient
mental state duševno stanje
mental test psihološki test
to go mental znoreti
ameriško, univerza mental philosophy mentalna filozofija (psihologija, logika, metafizika)

modern¹ [mɔ́dən] pridevnik (modernly prislov)
moderen, sodoben, nov; današnji

modern side realni oddelek srednje šole
modern times nova doba, moderna
Modern Greats (Oxford) skupina: državoznanstvo, narodno gospodarstvo in filozofija
modern history novejša zgodovina (od renesanse)

moral|a¹ ženski spol (-e …) (nravnost) die Moral, die Sittlichkeit
dvojna morala doppelte Moral, Doppelmoral
javna morala öffentliche Sittlichkeit
lažna morala Verlogenheit der Moral
refleksijska morala Reflexionsmoral
spolna morala Sexualmoral
filozofija morale die Moralphilosophie
pridigar morale ironično der Moralprediger, Sittenprediger
psihologija morale die Moralpsychologie
varuh javne morale ironično der Tugendwächter
predstava o morali der Moralbegriff
morala zgodbe die Moral von der Geschichte
| ➞ → javna morala

narav|a¹ ženski spol (-e …) die Natur
mati narava Mutter Natur
stvarnica narava die Allmutter
prosta narava freie Natur, živalstvo, zoologija freie Wildbahn
… narave Natur-
(čaščenje die Naturverehrung, doživljanje das Naturerlebnis, filozofija die Naturphilosophie, filozof der Naturphilosoph, ljubitelj der Naturfreund, obvladovanje die Naturbeherrschung, opazovanje Naturbeobachtung opis die Naturbeschreibung, otrok der Naturmensch, področje das Naturreich, pojmovanje die Naturauffassung, poznavalec der Naturkundige, uničevanje die Naturzerstörung, varstvenik der Naturschützer, varstvo der Naturschutz)
spoznavanje narave in družbe šolski predmet: die Sachkunde, der Sachunterricht
igra narave figurativno das Naturspiel, ein Spiel der Natur
k naravi zur Natur
Nazaj k naravi Zurück zur Natur!
prerok vrnitve k naravi der Naturapostel
o naravi über die Natur
film o naravi der Naturfilm
nazor o naravi die Naturanschauung
po naravi:
po naravi dan naturgegeben
naslikan: točno po naravi naturgetreu
slikati po naravi nach dem Leben (malen)
v naravi in der Natur, figurativno im Grünen
živeč: v naravi [wildlebend] wild lebend
v naravo iti: ins Grüne
šola v naravi die Schullandwoche, Schulsportwoche
pravo v naravi Natural-
(dajatev die Naturalleistung, davek die Naturalsteuer, dohodek das Naturaleinkommen, plačilo der Naturallohn)
pravo prejemki v naravi Sachbezüge množina
za naravo für die Natur
smisel za naravo der Natursinn, das Naturgefühl
z naravo mit der Natur
živeč z naravo naturnah, naturverbunden

naráva (-e) f

1. natura:
zakoni narave le leggi della natura
človekov boj z naravo la lotta dell'uomo con la natura
neživa, živa narava i tre regni della natura (minerale, animale, vegetale)
divja, nedotaknjena narava natura selvaggia, vergine
ljubitelj narave amante della natura

2. (kar loči od drugega) natura; ordine:
prodreti v naravo stvari penetrare nell'ordine delle cose
vzrok za spor je politične narave il conflitto è dovuto a motivi di natura politica

3. (skupek človekovih lastnosti) indole, carattere; temperamento:
po naravi je blag, miroljuben è di indole mite, pacifica
mirna narava un temperamento calmo

4. (skupek telesnih lastnosti) fisico; costituzione:
biti močne, slabotne narave essere di costituzione robusta, debole
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
ekon. plačati v naravi pagare in natura
filozofija narave filosofia della natura
šol. spoznavanje narave in družbe (rudimenti di) scienze naturali e sociali
v naravi, po naravnem redu in natura
filoz. narava stvarnica, ustvarjena narava natura naturante, natura naturata
um. upodobitev po naravi disegno dal vero
PREGOVORI:
volk dlako menja, a narave nikoli la volpe cambia il pelo, non il vizio

navídezen (-zna -o) adj. apparente, illusorio, immaginario; virtuale; fittizio: specioso:
navidezna smrt morte apparente
navidezna prijaznost finta cordialità
fiz. navidezna slika immagine virtuale
bot. navidezni cvet fiore apparente
navidezni list foglia apparente
navidezni (navidezno utemeljni) izgovori pretesti speciosi
navidezna filozofija pseudofilosofia
anat. navidezna membrana pseudomembrana
navidezna pravilnost capziosità
navidezna resnica cavillo
inform. navidezna resničnost realtà virtuale
pejor. navidezna spodobnost perbenismo

nrávstven (-a -o) adj. morale; etico; castigato, morigerato:
nravstvena načela principi morali
nravstvena filozofija etica
nravstveno obnašanje buon costume

o¹ cong.

1. ali (ločilno):
per amore o per forza zlepa ali zgrda; (za podkrepitev)
vivo o morto živ ali mrtev
o la va o la spacca kar bo, pa bo
o la borsa o la vita! denar ali življenje!

2. ali, oziroma (eksplikativno):
la filosofia, o amore di sapienza filozofija ali ljubezen do modrosti

popular|en (-na, -no) (priljubljen) populär, beliebt
biti popularen gefragt sein
članek, sestavek, knjiga: volkstümlich
popularna filozofija die Popularphilosophie
pravo popularna tožba die Popularklage