Franja

Zadetki iskanja

  • šahóvski de ajedrez

    šahovska figura pieza f (de ajedrez)
    šahovska naloga problema m de ajedrez
    šahovski mojster (partija, prvenstvo) campeón m (partida f, campeonato m) de ajedrez
    šahovsko polje casilla f (del tablero de ajedrez)
    postaviti šahovske figure disponer las piezas sobre el tablero
  • šáhovski chess(-)

    šáhovska figura (figurativno) (political) figurehead; chessman, piece (kralj king, kraljica queen, tekač bishop, konj knight, trdnjava castle, rook, kmet pawn)
    šáhovska igra, partija game of chess
    šáhovsko prvenstvo chess championship
    šáhovsko polje square
    šáhovski problem chess problem
    šáhovska poteza move (at chess), (figurativno) cunning move, clever dodge
    šáhovski turnir chess tournament
  • šáhovski d'échecs

    šahovska figura pièce ženski spol (d'un jeu d'échecs)
    šahovski mojster (prvenstvo) champion moški spol (championnat moški spol) d'échecs
    šahovska naloga problème moški spol d'échecs
    šahovska partija partie ženski spol d'échecs
    šahovsko polje case ženski spol d'échiquier
  • terakóta terra cotta

    figura iz terakóte terra cotta
  • twist samostalnik
    1. (ples) ▸ tviszt
    plesati twist ▸ tvisztel
    Na plesnih podijih pa sta revolucijo prinesla twist in rock'n'roll. ▸ A táncszínpadot a tviszt és a rock'n'roll forradalmasította.

    2. (vrsta glasbe) ▸ tviszt
    Ansambel veliko preigrava zabavne skladbe, pa tudi kakšen rock ali twist jim nista neznana. ▸ Az együttes elsősorban szórakoztató zenét játszik, de egy kis rock vagy tviszt sem ismeretlen számukra.

    3. (preobrat v razpletu) približek prevedkafordulat, csavar
    triler s twistom ▸ triller fordulattal
    šokanten twist ▸ sokkoló csavar
    finalni twist ▸ végső fordulat

    4. šport (figura pri drsanju) ▸ tviszt [műkorcsolya-figura]
    trojni twist ▸ tripla tviszt

    5. (pri jadranju) ▸ csapásváltás [vitorlázásnál]
    V rahlem vetru poskušamo glavnemu jadru dodajati twist, da bi pridobili več energije v sprednjem delu jadra. ▸ Gyenge szélben próbálunk csapást váltani a nagyvitorlával, hogy nagyobb energiát fogjunk be az első élén.
  • ulít (-a -o) adj. fuso:
    čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
    obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
    figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo
  • viséti (-ím) imperf.

    1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
    slika visi na steni il quadro pende dalla parete
    visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
    na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia

    2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
    ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
    ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer

    3. ekst. viseti na rifinire, limare:
    viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase

    4. pren. viseti med pendere tra:
    bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte

    5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
    nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica

    6. pren. viseti na essere legato a:
    kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra

    7. pren. essere incerto:
    vreme visi il tempo è incerto
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    šah. figura visi è in pericolo una figura
    pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
    obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
    pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
    pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
    pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
    pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
    pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
    pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
    pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
    pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
    vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
    vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego
  • vítek (v rasti) esbelto; delgado

    vitke postave de esbelta figura, de esbelto talle
  • vítez (-a) m

    1. hist. cavaliere; paladino:
    potujoči vitez cavaliere errante
    vitez na turnirju giostratore

    2. rel. (član viteškega reda) cavaliere

    3. (naziv za nosilca odlikovanja) cavaliere

    4. (kavalir) cavaliere; lit.
    vitezi okrogle mize i cavalieri della tavola rotonda, i paladini di re Artù
    vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura, don Chisciotte (tudi iron.)
  • vítez caballero m

    vitez častne legije caballero de la Legión de Honor
    klateški vitez, klativitez caballero andante
    malteški vitez caballero de (la Orden) de Malta
    roparski vitez noble m bandolero
    vitez žalostne postave el Caballero de la Triste Figura
    napraviti za viteza armar caballero (a alg), dar la acolada (a alg)
    postati vitez ser armado caballero
  • vlóga1 (-e) f gled., film. parte, ruolo (tudi ekst.):
    igrati glavno, stransko vlogo interpretare la parte principale, una parte secondaria
    naslovna vloga la parte dell'eroe dell'opera omonima
    karakterna vloga ruolo di caratterista
    igrati vlogo Hamleta interpretare, fare la parte di Amleto
    vloga šole se spreminja si va modificando il ruolo della scuola
    imeti pomembno vlogo pri odločanju avere una parte non secondaria nelle decisioni
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pog. to ne igra nobene vloge non ha alcuna importanza
    pren. igrati klavrno vlogo fare una triste, una magra figura
    pren. zmeraj hoče igrati glavno vlogo vuole essere sempre lui a fare il primattore
    pren. igrati vlogo človekoljuba fare la parte del filantropo
  • vos|ek [ó] moški spol (-ka …) das Wachs (tudi kemija); -wachs (cepilni agronomija in vrtnarstvo Baumwachs, karnavba Carnaubawachs, loščilni Bohnerwachs, modelirni Formwachs, naravni, čebelni Bienenwachs, parafinski Paraffinwachs, rastlinski Pflanzenwachs, za poliranje Polierwachs, za sveče Kerzenwachs, zemeljski Erdwachs)
    pečatni vosek Siegellack
    mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs, figurativno pflaumenweich
    odtis v vosek der Wachsabdruck
    rumen kot vosek wachsgelb
    figura iz voska die Wachsplastik
    odstranjevanje voska tehnika die Entparaffinierung
    plast voska die Wachsschicht
    postopek s taljenim voskom das Wachsausschmelzverfahren
  • voščén de (ali en) cire, ciré

    voščena figura figurine ženski spol (ali figure ženski spol) de cire
    (v muzeju) voščene figure personnages moški spol množine en cire
    voščena lutka (punčka) poupée ženski spol de cire
    voščeni papir papier ciré
    voščeno platno toile cirée
    voščena sveča bougie ženski spol, (cerkvena) cierge moški spol
    voščena vžigalica allumette-bougie ženski spol
    voščeno rumen jaune comme cire, cireux
  • voščén de cera; céreo

    voščena figura figura f de cera
    voščen odtisk molde m en cera
    muzej voščenih figur museo m de figuras de cera
    voščena bakla antorcha f (de cera)
    voščena lutka (punčka) mñeca f de cera
    voščen model modelo m de cera
    voščen obliž, mazilo cerato m
    voščen papir papel m encerado
    voščena maska máscara f (ali careta f ali mascarilla f) de cera
    voščeno platno tela f encerada, hule m
    voščena matríca papel m clisé para máquina de escribir, angl stencil m
    voščeno rumen amarillo céreo
    voščena sveča vela f (de cera), (cerkvena) cirio m
    voščena vžigalica cerilla f
  • vtetovírati (-am) perf. tatuare:
    vtetovirati podobo na prsi tatuare una figura sul petto
  • vzéti (vzámem)

    A) perf.

    1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
    vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
    vzeti dopust prendere le ferie
    kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
    če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
    vzeti posojilo prendere un prestito
    vzeti plačo ritirare lo stipendio
    vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
    vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
    vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.

    2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
    vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
    narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
    vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!

    3. assumere, accogliere, accettare:
    vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
    vzeti (v šolo)
    samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti

    4.
    vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
    vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
    vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
    vzeti v obravnavo mettere a discussione
    vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)

    5.
    vzeti za botra prendere come padrino
    vzeti za družabnika prendere come socio
    vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
    vzeti vdovo sposare una vedova
    vzeti v zakon sposare

    6. prendere, togliere:
    vzeti iz žepa prendere dalla tasca
    vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
    vzeti iz prodaje cessare di vendere
    vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo

    7. prendere, attingere, trovare:
    vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
    le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale

    8. farm. prendere (una medicina)

    9. (pokazati določen odnos) prendere:
    vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
    vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
    vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono

    10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
    vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
    vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia

    11.
    vzeti zalet prendere la rincorsa
    star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da

    12.
    vzeti nase assumersi:
    vzeti nase krivdo assumersi la colpa
    vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità

    13. pren.
    vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
    vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
    vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
    vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
    vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
    ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
    pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
    vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
    tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
    vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
    Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
    vzeti dih, sapo mozzare il respiro
    vzeti komu glavo decapitare qcn.
    pog. vzeti konec morire, suicidarsi
    pog. vzeti mero prendere le misure
    vzeti oči, vid togliere la vista
    pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
    evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
    pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
    trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
    pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
    vzeti v obzir prendere in considerazione
    pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
    pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
    vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
    vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
    pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
    pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
    pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
    pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
    ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
    pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
    pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
    vzeti na posodo prendere in prestito
    Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
    ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
    vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
    igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
    med. vzeti bris eseguire uno striscio
    šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
    vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
    vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
    gosp. vzeti iz modela sformare
    vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
    vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
    vzeti ugled screditare
    vzeti v najem affittare
    PREGOVORI:
    kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena

    B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
    od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
    pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
    pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)

    C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
    popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
    vzeti si pravico riservarsi il diritto
  • zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)

    A) perf., imperf.

    1. disegnare, segnare, tracciare:
    zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
    pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe

    2. knjiž. descrivere, tracciare:
    predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista

    3. fissare, delineare:
    zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo

    B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.

    1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
    obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello

    2. pren. delinearsi; risaltare:
    v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura
  • zlôben (-bna -o) adj. cattivo, malvagio, maligno, perfido, tristo, sinistro; velenoso; knjiž. malo:
    zloben jezik mala lingua
    zloben naklep proposito malvagio
    zloben tip una figura sinistra, una persona malvagia
    zloben jezik lingua velenosa, malalingua
    zlobno podtikanje malignità
  • zrásti (zrástem)

    A) perf.

    1. crescere; farsi; nascere:
    zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
    zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
    zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
    po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
    zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
    zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria

    2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
    trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
    zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
    pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
    cene so zrasle sono saliti i prezzi
    umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica

    3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
    zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
    tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari

    4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
    iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura

    5. (postati s čim skladna celota) integrarsi

    6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
    tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
    pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
    greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
    to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
    pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
    zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.

    B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.

    1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
    cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
    sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi

    2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
    mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra
  • zráven

    A) adv.

    1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
    na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio

    2. (izraža udeleženost pri čem)
    biti zraven esserci, esser presente, entrarci
    biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
    ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
    zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
    pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
    pog. priti zraven unirsi, associarsi
    pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente

    3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
    lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca

    B) zráven prep. (z rodilnikom)

    1. accanto a, vicino a:
    tukaj zraven zida qui accanto al muro

    2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
    zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti