šahóvski de ajedrez
šahovska figura pieza f (de ajedrez)
šahovska naloga problema m de ajedrez
šahovski mojster (partija, prvenstvo) campeón m (partida f, campeonato m) de ajedrez
šahovsko polje casilla f (del tablero de ajedrez)
postaviti šahovske figure disponer las piezas sobre el tablero
Zadetki iskanja
- šáhovski chess(-)
šáhovska figura (figurativno) (political) figurehead; chessman, piece (kralj king, kraljica queen, tekač bishop, konj knight, trdnjava castle, rook, kmet pawn)
šáhovska igra, partija game of chess
šáhovsko prvenstvo chess championship
šáhovsko polje square
šáhovski problem chess problem
šáhovska poteza move (at chess), (figurativno) cunning move, clever dodge
šáhovski turnir chess tournament - šáhovski d'échecs
šahovska figura pièce ženski spol (d'un jeu d'échecs)
šahovski mojster (prvenstvo) champion moški spol (championnat moški spol) d'échecs
šahovska naloga problème moški spol d'échecs
šahovska partija partie ženski spol d'échecs
šahovsko polje case ženski spol d'échiquier - terakóta terra cotta
figura iz terakóte terra cotta - twist samostalnik
1. (ples) ▸ tvisztplesati twist ▸ tvisztelNa plesnih podijih pa sta revolucijo prinesla twist in rock'n'roll. ▸ A táncszínpadot a tviszt és a rock'n'roll forradalmasította.
2. (vrsta glasbe) ▸ tviszt
Ansambel veliko preigrava zabavne skladbe, pa tudi kakšen rock ali twist jim nista neznana. ▸ Az együttes elsősorban szórakoztató zenét játszik, de egy kis rock vagy tviszt sem ismeretlen számukra.
3. (preobrat v razpletu) približek prevedka ▸ fordulat, csavartriler s twistom ▸ triller fordulattalšokanten twist ▸ sokkoló csavarfinalni twist ▸ végső fordulat
4. šport (figura pri drsanju) ▸ tviszt [műkorcsolya-figura]trojni twist ▸ tripla tviszt
5. (pri jadranju) ▸ csapásváltás [vitorlázásnál]
V rahlem vetru poskušamo glavnemu jadru dodajati twist, da bi pridobili več energije v sprednjem delu jadra. ▸ Gyenge szélben próbálunk csapást váltani a nagyvitorlával, hogy nagyobb energiát fogjunk be az első élén. - ulít (-a -o) adj. fuso:
čevlji so kot uliti na noge le scarpe calzano magnificamente
obleka je na njej kakor ulita l'abito le sta a pennello
figura v romanu je kakor ulita iz enega kosa la figura del romanzo è come d'un pezzo - viséti (-ím) imperf.
1. pendere; penzolare; pren. pendere, incombere:
slika visi na steni il quadro pende dalla parete
visel je do pasu skozi okno pendeva dalla finestra dalla cintola
na nebu visijo težki deževni oblaki nel cielo incombono nubi gravide di pioggia
2. pren. trattenersi, starsene; stare appeso a, curvo su:
ves dan visi v gostilni se ne sta tutto il giorno all'osteria
ure in ure visi na računalniku se ne sta ore e ore appeso al computer
3. ekst. viseti na rifinire, limare:
viseti na vsaki besedi, na vsakem stavku rifinire ogni parola, ogni frase
4. pren. viseti med pendere tra:
bolnik visi med življenjem in smrtjo il malato pende tra la vita e la morte
5. pren. viseti nad incombere (di minaccia)
nad človeštvom visi atomska vojna sull'umanità incombe la minaccia di una guerra atomica
6. pren. viseti na essere legato a:
kmet z vsem srcem visi na svoji zemlji il contadino è legato anima e corpo alla sua terra
7. pren. essere incerto:
vreme visi il tempo è incerto
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
šah. figura visi è in pericolo una figura
pren. oči vseh so visele na njem gli sguardi di tutti erano fissi su di lui
obleka kar visi na njem l'abito gli pende addosso
pren. viseti na lasu, na niti, na nitki esser appeso a un filo
pren. družina visi na očetovih ramah è il padre a mantenere (tutta) la famiglia
pren. viseti komu na vratu importunare, infastidire, scocciare qcn.
pren. viseti v zraku campare per aria; essere imminente; essere incerto
pren. trditve, ki visijo v zraku asserzioni campate per aria
pren. pomlad visi v zraku la primavera brilla nell'aria
pren. potovanje visi v zraku il viaggio è ancora incerto
pren. nad glavo mu visi Damoklejev meč incombe su di lui la spada di Damocle
vulg. vsi mi že dol visijo ne ho le tasche piene di tutti
vulg. njegova zahteva mi dol visi della sua richiesta me ne impipo, me ne frego - vítek (v rasti) esbelto; delgado
vitke postave de esbelta figura, de esbelto talle - vítez (-a) m
1. hist. cavaliere; paladino:
potujoči vitez cavaliere errante
vitez na turnirju giostratore
2. rel. (član viteškega reda) cavaliere
3. (naziv za nosilca odlikovanja) cavaliere
4. (kavalir) cavaliere; lit.
vitezi okrogle mize i cavalieri della tavola rotonda, i paladini di re Artù
vitez žalostne postave il cavaliere dalla triste figura, don Chisciotte (tudi iron.) - vítez caballero m
vitez častne legije caballero de la Legión de Honor
klateški vitez, klativitez caballero andante
malteški vitez caballero de (la Orden) de Malta
roparski vitez noble m bandolero
vitez žalostne postave el Caballero de la Triste Figura
napraviti za viteza armar caballero (a alg), dar la acolada (a alg)
postati vitez ser armado caballero - vlóga1 (-e) f gled., film. parte, ruolo (tudi ekst.):
igrati glavno, stransko vlogo interpretare la parte principale, una parte secondaria
naslovna vloga la parte dell'eroe dell'opera omonima
karakterna vloga ruolo di caratterista
igrati vlogo Hamleta interpretare, fare la parte di Amleto
vloga šole se spreminja si va modificando il ruolo della scuola
imeti pomembno vlogo pri odločanju avere una parte non secondaria nelle decisioni
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pog. to ne igra nobene vloge non ha alcuna importanza
pren. igrati klavrno vlogo fare una triste, una magra figura
pren. zmeraj hoče igrati glavno vlogo vuole essere sempre lui a fare il primattore
pren. igrati vlogo človekoljuba fare la parte del filantropo - vos|ek [ó] moški spol (-ka …) das Wachs (tudi kemija); -wachs (cepilni agronomija in vrtnarstvo Baumwachs, karnavba Carnaubawachs, loščilni Bohnerwachs, modelirni Formwachs, naravni, čebelni Bienenwachs, parafinski Paraffinwachs, rastlinski Pflanzenwachs, za poliranje Polierwachs, za sveče Kerzenwachs, zemeljski Erdwachs)
pečatni vosek Siegellack
mehek kot vosek wachsweich, weich wie Wachs, figurativno pflaumenweich
odtis v vosek der Wachsabdruck
rumen kot vosek wachsgelb
figura iz voska die Wachsplastik
odstranjevanje voska tehnika die Entparaffinierung
plast voska die Wachsschicht
postopek s taljenim voskom das Wachsausschmelzverfahren - voščén de (ali en) cire, ciré
voščena figura figurine ženski spol (ali figure ženski spol) de cire
(v muzeju) voščene figure personnages moški spol množine en cire
voščena lutka (punčka) poupée ženski spol de cire
voščeni papir papier ciré
voščeno platno toile cirée
voščena sveča bougie ženski spol, (cerkvena) cierge moški spol
voščena vžigalica allumette-bougie ženski spol
voščeno rumen jaune comme cire, cireux - voščén de cera; céreo
voščena figura figura f de cera
voščen odtisk molde m en cera
muzej voščenih figur museo m de figuras de cera
voščena bakla antorcha f (de cera)
voščena lutka (punčka) mñeca f de cera
voščen model modelo m de cera
voščen obliž, mazilo cerato m
voščen papir papel m encerado
voščena maska máscara f (ali careta f ali mascarilla f) de cera
voščeno platno tela f encerada, hule m
voščena matríca papel m clisé para máquina de escribir, angl stencil m
voščeno rumen amarillo céreo
voščena sveča vela f (de cera), (cerkvena) cirio m
voščena vžigalica cerilla f - vtetovírati (-am) perf. tatuare:
vtetovirati podobo na prsi tatuare una figura sul petto - vzéti (vzámem)
A) perf.
1. prendere, pigliare; togliere; ritirare:
vzeti otroka v naročje prendere il bambino in braccio
vzeti dopust prendere le ferie
kje naj vzamem toliko denarja dove prendo, dove trovo tanti soldi
če bo pozno, vzemi taksi se farai tardi, prendi un taxi
vzeti posojilo prendere un prestito
vzeti plačo ritirare lo stipendio
vzeti komu vozniško dovoljenje togliere la patente a qcn.
vzeti plačano robo pri prodajalcu ritirare la merce pagata presso il commesso
vzeti komu prostost togliere la libertà a qcn.
2. asportare, portar via, togliere, eliminare; distruggere:
vzeti proč gnilo sadje togliere via, levare la frutta marcia
narasla voda je vzela most l'alluvione ha portato via il ponte
vrag te vzemi! che il diavolo ti porti!
3. assumere, accogliere, accettare:
vzeti nove delavce assumere nuova manodopera
vzeti (v šolo)
samo učence z odličnim uspehom accettare soltanto gli studenti con ottimi voti
4.
vzeti v oskrbo (bolnika) prendersi cura (di un malato)
vzeti v popravilo obleko aggiustare un vestito
vzeti v rejo (otroka) prendere in custodia (un bambino)
vzeti v obravnavo mettere a discussione
vzeti v poštev (okoliščine) prendere in considerazione (le circostanze)
5.
vzeti za botra prendere come padrino
vzeti za družabnika prendere come socio
vzeti za moža maritarsi, sposarsi con
vzeti vdovo sposare una vedova
vzeti v zakon sposare
6. prendere, togliere:
vzeti iz žepa prendere dalla tasca
vzeti s programa togliere dal programma, dal tabellone
vzeti iz prodaje cessare di vendere
vzeti otroka iz vrtca ritirare il bambino dall'asilo
7. prendere, attingere, trovare:
vzeti izraze iz kmečkega govora attingere le espressioni alla lingua dei contadini
le odkod vzame toliko moči za življenje dove mai trova tanta forza vitale
8. farm. prendere (una medicina)
9. (pokazati določen odnos) prendere:
vzeti vse s smešne strani prendere tutto per il verso comico
vzeti kaj preveč dobesedno prendere qcs. troppo alla lettera
vzeti stvari, kot so prendere le cose come sono
10. (sprejeti mnenje, trditev kot izhodišče) considerare, mettere; per esempio:
vzemimo, da imaš prav mettiamo che tu abbia ragione
vse panoge so v krizi, vzemite gradbeništvo tutti i settori sono in difficoltà, per esempio l'edilizia
11.
vzeti zalet prendere la rincorsa
star. vzeti slovo (od koga, česa) prendere commiato, accomiatarsi da
12.
vzeti nase assumersi:
vzeti nase krivdo assumersi la colpa
vzeti nase odgovornost assumersi la responsabilità
13. pren.
vzeti v roke (izraža nastop dejanja) cominciare a, mettersi a
vzeti v roke čevlje mettersi ad aggiustare le scarpe
vzeti v roke knjigo mettersi a leggere, a studiare
vzeti v roke zadevo incaricarsi, decidere della faccenda
vzeti usodo v svoje roke decidere del proprio destino
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
podjetje je vzel hudič la ditta è andata in malora
ribiča je vzelo morje il pescatore è morto annegato
pren. vzeti koga iz naftalina rimettere in auge qcn.
vzeti kaj iz prometa togliere qcs. dalla circolazione
tak, kot bi ga vzel iz škatlice inappuntabile
vzeti besedo iz ust, z jezika togliere la parola di bocca
Bog ga je vzel k sebi ha reso l'anima a Dio, è passato a miglior vita
vzeti dih, sapo mozzare il respiro
vzeti komu glavo decapitare qcn.
pog. vzeti konec morire, suicidarsi
pog. vzeti mero prendere le misure
vzeti oči, vid togliere la vista
pren. vzeti koga na muho, na piko avercela con qcn.
evf. vzeti jo possedere, violentare una donna
pog. vzeti denar na račun farsi pagare un anticipo
trg. v trgovini vzeti na račun prendere a credito (in un negozio)
pren. vzeti kaj na znanje prender atto di qcs.
vzeti v obzir prendere in considerazione
pren. vzeti pod drobnogled sviscerare, studiare a fondo (un problema)
pren. vzeti pot pod noge avviarsi, incamminarsi
vzeti koga pod roko prendere qcn. sotto braccio
vzeti koga pod streho alloggiare qcn.
pren. vzeti koga v precep mettere qcn. con le spalle al muro
pren. vzeti koga v roke dare a qcn. una solenne lavata di capo
pren. vzeti pamet v roke cominciare a ragionare, mettere la testa a posto
pog. vzeti vse za dobro fidarsi di tutti, credere alle buone intenzioni del prossimo
ne vzeti zmeraj besed za suho zlato non prendere sempre quel che si dice per oro colato
pog. ne vzeti česa za zlo scusare, non prendersela a male
pog. vzeti besedo nazaj rimangiarsi la parola
vzeti na posodo prendere in prestito
Bog je dal, Bog je tudi vzel (izraža sprijaznjenje z usodo) l'ha voluto il Signore!
ekon. vzeti bankovec iz obtoka togliere una banconota dalla circolazione
vzeti prstni odtis prendere le impronte digitali
igre vzeti z adutom fare la presa con l'atout, la briscola
med. vzeti bris eseguire uno striscio
šah. vzeti figuro prendere, mangiare una figura
vzeti avtoriteto komu esautorare qcn.
vzeti devištvo, nedolžnost deflorare, sverginare
gosp. vzeti iz modela sformare
vzeti iz zastavljalnice disimpegnare
vzeti nase pravico avocare a sé la facoltà di
vzeti ugled screditare
vzeti v najem affittare
PREGOVORI:
kjer nič ni, tudi vojska ne vzame dove non ce n'è, non ne toglie neanche la piena
B) vzéti se (vzámem se) perf. refl. (pojaviti se, priti) piovere, capitare:
od kod si se pa ti vzel? da dove sei piovuto tu?
pog. morali bi se skup vzeti bisognerebbe mettersi d'accordo, decidersi
pog. le kje se je vzel, da je tak da chi mai ha preso questi tratti (del carattere)
C) vzéti si (vzámem si) perf. refl. concedersi, prendersi; riservarsi:
popoldne si je vzel dve uri za branje il pomeriggio si è concesso due ore per la lettura
vzeti si pravico riservarsi il diritto - zarísati (-ríšem) | zarisováti (-újem)
A) perf., imperf.
1. disegnare, segnare, tracciare:
zarisati mejo med parcelami tracciare il confine tra le particelle
pren. skrb mu je zarisala gube v čelo le preoccupazioni gli avevano segnato la fronte di rughe
2. knjiž. descrivere, tracciare:
predavatelj je uvodoma zarisal avtorjevo pojmovanje poezije nell'introduzione, il conferenziere tracciò in brevi linee la poetica dell'artista
3. fissare, delineare:
zarisati nove smernice razvoja delineare le nuove direttrici dello sviluppo
B) zarísati se (-ríšem se) | zarisováti se (-újem se) perf., imperf. refl.
1. sbagliare (nel disegno), il disegno:
obl. zarisati se pri kroju sbagliare nel disegno del modello
2. pren. delinearsi; risaltare:
v mraku se je zarisala postava nell'oscurità si delineò una figura - zlôben (-bna -o) adj. cattivo, malvagio, maligno, perfido, tristo, sinistro; velenoso; knjiž. malo:
zloben jezik mala lingua
zloben naklep proposito malvagio
zloben tip una figura sinistra, una persona malvagia
zloben jezik lingua velenosa, malalingua
zlobno podtikanje malignità - zrásti (zrástem)
A) perf.
1. crescere; farsi; nascere:
zrasti v dolžino, v višino crescere in lunghezza, in altezza
zrasla je v lepo dekle s'è fatta una bella ragazza
zrasel mu je prvi zob gli è cresciuto il primo dentino
po dežju je zraslo veliko gob dopo la pioggia sono cresciuti molti funghi
zrasti na vasi, pri starih starših crescere in campagna, dai nonni
zrasti v izobilju, v revščini crescere nell'agiatezza, nella miseria
2. (postati večji po obsegu, po številu; doseči višjo stopnjo) crescere; aumentare, salire; pren. farsi, maturare (in):
trebuh mu je zrasel gli è cresciuta la pancia
zraslo je število zaposlenih è cresciuto, è aumentato il numero degli occupati
pritisk je zelo zrasel la pressione è salita, è aumentata di molto
cene so zrasle sono saliti i prezzi
umetniško zrasti maturare artisticamente, in sede artistica
3. pren. (nastati) nascere, sorgere:
zrasla je nova tovarna è nata una nuova fabbrica
tu bodo zrasli stanovanjski bloki qui sorgeranno case popolari
4. (pokazati se, postati viden) comparire, disegnarsi:
iz teme je zrasla postava nel buio si disegnò una figura
5. (postati s čim skladna celota) integrarsi
6. (pokazati razburjenje) sbottare, esplodere:
tako ne boš govoril z mano, je zrasel non ti permetto di parlarmi in questo tono, sbottò
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
pren. od sreče je zrasel do neba gli pareva di toccare il cielo col dito dalla felicità
pri tem delu ti bo zrasla brada per finire questo lavoro ti ci vorrà molto tempo
greben mu je zrasel, peruti so mu zrasle gli è cresciuta la cresta
to ni zraslo na tvojem zelniku non è farina del tuo sacco
pog. zrasti komu čez glavo non aver più paura, soggezione di qcn., non sentir ragione
zrasti v nekoga očeh crescere nella stima di qcn.
B) zrásti se (zrástem se) | zráščati se (-am se) perf., imperf. refl.
1. crescere insieme, concrescere; unirsi, fondersi:
cepič se je dobro zrasel l'innesto è cresciuto bene
sorodne panoge so se med seboj zrasle i settori affini si sono fusi
2. pren. (začeti, začenjati skladno obstajati) integrarsi:
mesto se je zraslo z zaledjem la città si è integrata nel retroterra - zráven
A) adv.
1. accanto, accosto, allato, dappresso, vicino:
na desni je pošta, tik zraven je trgovina sulla destra c'è l'ufficio postale, subito accanto un negozio
2. (izraža udeleženost pri čem)
biti zraven esserci, esser presente, entrarci
biti zraven samo zaradi lepšega esserci solo per far figura
ostro sodi, zlasti tiste, ki jih ni zraven giudica severamente specie quelli che non ci sono, che non sono presenti
zaradi prehude konkurence ne boš prišel zraven data la forte concorrenza, non ce la farai, non riuscirai
pog. pri vsaki stvari je zraven è un presenzialista
pog. priti zraven unirsi, associarsi
pustite me, jaz nimam nič zraven lasciatemi, io non c'entro niente
3. (izraža dodajanje) per di più, inoltre:
lepa je, pa še bogata zraven è bella e per di più ricca
B) zráven prep. (z rodilnikom)
1. accanto a, vicino a:
tukaj zraven zida qui accanto al muro
2. (za izražanje dodajanja) oltre a, accanto a:
zraven dobrih lastnosti je imel tudi slabe oltre alle virtù aveva anche difetti