garniture [-tür] féminin garnitura; oprava, oprema; priloga, prikuha; ovoj; armatura; tesnilo; okras
garniture de boutons garnitura gumbov
garniture de fer železen okov
garniture de fourrure krznen obšiv
garniture de lit garnitura posteljnega perila
des haricots comme garniture fižol kot prikuha
Zadetki iskanja
- gisement [žizmɑ̃] masculin, géologie, minéralogie, mines ležišče, najdišče, nahajališče; marine položaj, smer (obale)
gisement de fer, de houille, d'uranium ležišče železa, premoga, urana
gisement aurifère, houiller, pétrolifère nahajališče zlata, premoga, nafte
gisement de minerai ležišče rude
exploiter un gisement de pétrole izkoriščati nahajališče nafte - gris, e [gri, z] adjectif siv; (vreme, misli) mrk, mračen, pust; opit, vinjen, pijan; masculin sivina, siva barva
gris à cheveux sivolas
gris cendre pepelnato siv
gris clair, foncé svetlo, temno siv
gris (de) perle biserno siv
gris de fer, bleuté jekleno siv
gris pigeon, souris golobje, mišje siv
barbe féminin, tête féminin grise sivobradec, sivoglavec
substance féminin grise (anatomie) siva možganska skorja
vie féminin grise pusto, enolično življenje
il fait gris mračno, pusto vreme je
faire grise mine à quelqu'un komu mrk obraz kazati, hladno ga sprejeti
en faire voir de grises à quelqu'un zagosti jo komu, komu opravka dajati
la nuit tous les chats sont gris (proverbe) ponoči so vse krave črne - Ïāsōn (redko Ïāsō) -onis, m (Ἰάσων) Jázon,
1. sin tesal(ij)skega kralja Ajzona (Aeson) in Polimede (Alkimede, Polimele), Medejin soprog, vodja Argonavtov in udeleženec kalidonskega lova: Ci., S. fr., O., Hyg. Jazona so imeli starodavniki za premetenega trgovca, ki se je s svojimi tovariši iz dobičkaželjnosti napotil v Kolhido po zlato runo; vsa zgodba Argonavtov je bila naslikana v Agripovem stebrišču, kjer so ob Saturnovem prazniku (decembra) imeli trgovci svoje z belim platnom prevlečene tržne lope ali stojnice, ki so zastirale sliko in jo odtegnile očem: mense … brumae, quo iam mercator Iason clausas et armatis opstat (= obstat) casa candida nautis Iuv. — Od tod
a) patron. Ïāsonidēs -ae, m (Ἰασονίδης) Jazonov sin: iuvenes (= Thoas et Eunus) Stat.
b) adj. Ïāsonius 3 (Ἰασόνιος) Jázonov: remex O., carina Pr. ladja Argo.
2. tiran Fer (Pherae) v Tesaliji, Pelopidov sodobnik, s katerim se je bojeval: Ci., N., Val. Max. - industríjski industriel
industrijska dejavnost activité ženski spol industrielle
industrijski delavec ouvrier moški spol de l'industrie
industrijska revolucija révolution ženski spol industrielle
industrijski tir voie ženski spol industrielle, chemin de fer industriel - in-quam (v. def. inquam) reči, de(ja)ti, govoriti, povedati, praviti, in sicer
1. kot vrinjeni stavek v premem govoru: Pl., Ter., Cat., Iuv. idr., „fer opem, deprendimur“ inquam „armigerae … tuae“ O. sem dejal, „est vero“ inquam „signum notum“ Ci., „patri“ inquit „non placebat“ Ci., „macti virtute“ inquit „estote“ Cu., „macte virtute“ inquit „Servili“ L., ac prior: „heus“, inquit „iuvenes“ V., „hoc iuvat, hic“ inquis „veto quisquam faxit oletum“ Pers., Alcibiades „quoniam“ inquit „victoriae repugnas“ N.; z dat. personae: Cat., cui procul Aegides: „O me mihi carior“ inquit O., huic ille inquit N., inquit Calidio Cicero Q.; nam. tega dat. personae: amnis ad haec: „non est“ inquit „quod cernimus … “ O. Zato pravi Ci., ipsos induxi loquentes, ne „inquam“ et „inquit“ saepius interponeretur Ci.
2. occ. stoji govor kot ugovor koga drugega: „refer“ inquis „ad senatum“ Ci., „quid ad ineptias abis?“ inquies Ci.; tako tudi brez določenega subj.: non solemus, inquit, ostendere Ci. velijo, pravijo, laedere gaudet, inquit H.; tako tudi: L., Q., Pers., Sen. ph.
3. kadar je premi govor vpeljan s kakim glag. dicendi, stoji inquit pleonastično: hoc adiunxit: „Pater“ inquit „meus … “ L., exclamat: „Adspice, imperator“, inquit L.
4. da se kaka beseda s poudarkom ponovi: Suet., te nunc, te, inquam (to ponavljam, poudarjam), appello Ci., armis fuit, armis inquam, dimicandum Ci., hunc unum diem, hunc unum, inquam, diem Ci.; tako zlasti po vrinjenih stavkih, da se povzame poudarjena beseda: Tenem ipsum, qui apud Tenedios sanctissimus deus habetur, qui urbem illam dicitur condidisse — hunc ipsum inquam Te-nem abstulit Ci., nostra est enim (si … sumus), nostra est, inquam, omnis … Ci. - inspecteur, trice [-ktœr, tris] adjectif nadzoren, nadzorniški, inšpektorski; masculin nadzornik, inšpektor
inspecteur des chemins de fer, des contributions, des douanes, des finances, de police železniški, davčni, carinski, finančni, policijski nadzornik
inspecteur des forêts, des mines, des ponts et chaussées gozdni, rudarski, cestni nadzornik
inspecteur des viandes, de la viande de boucherie preglednik (klavnega) mesa
inspecteur des pavés (familier) poulični postopač, »inšpektor vogalov« - inter-ficiō -ere -fēcī -fectum (inter, facere)
1. (o osebah) pobi(ja)ti, poraziti, posekati, umoriti, usmrtiti: P. Scipio Ti. Gracchum privatus interfecit Ci., M. Flaccus ex senatūs sentēntiā est interfectus Ci., interfecto Clodio haec adsequebatur Ci., i. exercitum N., Eutr., doletis trīs exercitūs interfectos Ci., equitem C., hostes, duces N., se Cu., Petrum cruci affixit et Paulum interfecit Lact. je dal ubiti z mečem, je dal obglaviti, feras Lucr.; z abl. instrumenti: suā manu sororem interfecit Ci., aliquem veneno i. S. fr., fame L., anum siti fameque i. Pl., Crassum suapte interfectum manu Ci., eum insidiis Ci., N. (tudi per insidias Cu., Sen. ph., Val. Max.), aliquem igni atque omnibus tormentis excruciatum L., dolo, naufragio interfici N. ob življenje priti, smrt storiti, umreti, poginiti, i. aliquem paene vitā et lumine Pl. spraviti koga ob kaj, vzeti mu kaj, virum et filium eodem tempore venenis clam datis vitā i. Gell. ob življenje spraviti, ugonobiti.
2. metaf. o stvareh: uničiti (uničevati), pokonč(ev)ati: fer … ignem atque interfice messīs V., herbas Ci., usum, fructum Pl., salubritatem Aug., virginitatem Ap., fragmenta panis, piscium magnam vim Luc. fr. (po)užiti, ubi ille torrus (torris) esset interfectus flameus Acc. fr. požgan; occ. prekiniti (prekinjati), pretrgati, ustaviti (ustavljati): sermonem Ap., negotium pozni Icti. - jámski de(s) caverne(s), de(s) mine(s), de fond
jamski delavec mineur moški spol
jamski les bois moški spol de mine
jamska svetilka lampe ženski spol de mineur
jamska železnica chemin moški spol de fer minier (ali souterrain) - jêklo acier moški spol
trd kot jeklo dur comme fer
cementirano jeklo acier cémenté (ali de cémentation)
Bessemerjevo (Thomasovo, Martinovo) jeklo acier Bessemer (Thomas, Martin)
nikljevo jeklo acier au nickel, acier-nickel moški spol
volframovo jeklo acier au tungstène
vzmetno jeklo acier à ressorts - karbonát kemija carbonate moški spol
bakrov (cinkov, kalcijev, natrijev, železov) karbonat carbonate de cuivre (zinc, calcium, sodium, fer) - kováti forger, marteler ; (denar) frapper de la monnaie, battre monnaie, monnayer ; (konja) ferrer
kovati načrte former (ali faire) des plans
kovati spletke ourdir (ali tramer) des intrigues, manigancer
kovati rime rimailler, faire des vers
v zvezde koga kovati (figurativno) porter quelqu'un aux nues
kuj železo, dokler je vroče il faut battre le fer pendant qu'il est chaud - kŕšec morceau moški spol , fragment moški spol , débris moški spol ; mineralogija pyrite ženski spol
bakrov kršec chalcopyrite ženski spol, pyrite de cuivre
železov kršec pyrite de fer - laitier, ère [lɛtje, ɛr] adjectif mlečni, mlekarski; masculin, féminin mlekar, -ica; masculin žlindra, troska; féminin krava molznica
industrie féminin laitière mlekarska industrija, mlekarstvo
produits masculin pluriel laitiers mlečni izdelki
vache féminin laitière krava molznica
voiture féminin laitière mlekarski voz
laitier de fer plena pri železu - lance [Iɑ̃s] féminin sulica, kopje; grebljica; brizgalna cev, brizgalnica; populaire dež, voda
lance d'arrosage vrtna brizgalnica
fer masculin de lance železna konica sulice ali kopja
lance de drapeau drog za zastavo
baisser la lance (figuré) popustiti, vdati se
brandir une lance vihteti sulico
rompre une lance avec quelqu'un lomiti kopje s kom
rompre une lance, courir une lance (des lances) en faveur de quelqu'un lomiti kopje za koga, zavzeti se za koga - ligne [linj] féminin črta; linija; proga; vrsta, red; ribnica (priprava); figuré smer, smernica; familier vitka linija
dans la ligne (politique) na liniji
hors ligne izreden
ligne verticale, oblique, courbe navpična, poševna, kriva črta
ligne à voie normale, étroite, à double voie, à voie unique normalna, ozkotirna, dvotirna, enotirna železniška proga
ligne de démarcation razmejitvena rta
ligne (équinoxiale) ekvator
en ligne droite v ravni črti
ligne de partage des eaux razvodnica
ligne de tir strelna črta
ligne téléphonique, télégraphique telefonska, telegrafska linija
ligne à haute tension linija (vod) visoke napetosti
ligne de chemin de fer železniška proga
ligne aérienne, d'autobus letalska, avtobusna proga
tête féminin de ligne izhodiščna postaja
ligne de tête prva vrsta, naslovna vrsta
avion masculin de ligne linijsko letalo
pilote masculin de ligne pilot transportnega letala
pêche à la ligne ribolov s trnkom
baptême masculin de ligne krst na ekvatorju
ouvrier masculin de la ligne progovni delavec
aller, mettre à la ligne začeti novo vrsto
à la ligne! novo vrsto!
dépasser la ligne predaleč iti
avoir de la ligne (familier) nekaj predstavljati, biti imeniten
être battu sur toute la ligne biti popolnoma poražen
être en ligne (militaire) biti v bojni črti; sport biti pripravljen za tekmovanje
écrire quelques lignes napisati nekaj vrstic
entrer en ligne de compte priti v poštev, biti važen, igrati vlogo
faire entrer en ligne de compte upoštevati, v poštev vzeti
garder sa ligne ohraniti vitko linijo
lire entre les lignes brati med vrsticami
mettre la dernière ligne à un article končati članek
placer sur la même ligne (figuré) postaviti na isto stopnjo
journaliste qui tire à la ligne časnikar, ki podaljšuje svoj članek, ki je plačan od vrst - limaille [limaj] féminin opilki
limaille de fer železni opilki - lók aro moški spol ; (mostu) arohe ženski spol ; (godala) arohot moški spol
gotski lok arc en ogive (ali ogival, gothique)
košarasti lok (gradbeništvo) arc en anse de panier
krožni lok (geometrija) arc de cercle
obrvni lok (anatomija) arcade ženski spol sourcilière
oporni lok arc-boutant moški spol
plužni lok (pri smučanju) virage moški spol stemmé, stemm moški spol
podkovni lok (gradbeništvo) arc en fer à cheval
rebrni lok (anatomija) arc costal
lok z dvema stebroma (arhitektura) arc-doubleau moški spol
strelec z lokom archer moški spol, tireur moški spol à l'arc
svetlobni lok (tehnika) arc électrique (ali voltaîque)
svodni lok arc de voûte, arceau moški spol
trolistni lok (gradbeništvo) tréfle moški spol
napeti lok bander (ali tendre) l'arc
prenapenjati lok (figurativno) passer la mesure (ali les bornes), exagérer, aller trop loin - magnét aimant moški spol (tudi figurativno)
dvigalni magnet aimant de levage
paličasti magnet barreau aimanté
podkvasti magnet aimant en fer à cheval
trajni ali permanentni magnet aimant permanent
naravni magnet amant naturel, pierre ženski spol d'aimant, magnétite ženski spol - magnétičen magnétique
magnetična moč pouvoir moški spol magnétique
magnetično železo fer moški spol magnétique