Franja

Zadetki iskanja

  • prendre* [prɑ̃drə] verbe transitif vzeti; prijeti; zavzeti, osvojiti; zgrabiti, pograbiti, ujeti, aretirati; zalotiti, presenetiti; figuré pojmiti, razumeti; zaznati; smatrati, imeti (pour za); nakopati si (bolezen); privzeti (navado); kupiti (vozovnico); prisvojiti si, zmakniti; familier dobiti; photographie fotografirati; verbe intransitif imeti ali pognati korenine; priti v tek; izbruhniti (ogenj), vžgati se; ubrati svojo pot, kreniti (à gauche na levo); uspeti (zvijača), imeti uspeh (predstava, knjiga); učinkovati; zamrzniti (reka); strditi se (krema, cement)

    se prendre (à) začeti
    se prendre à quelque chose obviseti na čem

    1.

    à le bien prendre pri mirnem premisleku
    à tout prendre v celoti (vzeto)
    aller prendre quelqu'un iti po koga
    en prendre et en laisser to ni treba tako resno vzeti
    c'est à prendre ou à laisser da ali ne; ali ... ali
    savoir en prendre et en laisser móči se odločiti
    se laisser prendre pustiti se ujeti, prevarati
    s'en prendre à quelqu'un de quelque chose pripisovati komu krivdo za kaj, komu kaj očitati
    en venir au fait et au prendre priti v odločilnem trenutku
    s'y prendre prendre lotiti se
    s'y prendre bien (mal) spretno (nespretno, bedasto) se lotiti, se pripraviti
    savoir s'y prendre avec quelqu'un znati s kom ravnati, občevati

    2.

    prendre acte de quelque chose vzeti kaj na zapisnik
    prendre de l'âge (po)starati se
    prendre l'air iti na sprehod, na zrak; aéronautique odleteti
    prendre de l'altitude (aéronautique) dvigniti se v višino
    se prendre d'amitié avec quelqu'un spoprijateljiti se s kom
    prendre ses 20 ans postati 20 let star
    prendre les armes zgrabiti za orožje
    prendre un arrangement (commerce) skleniti poravnavo
    ça ne prend pas avec moi to pri meni ne vžge
    prendre quelqu'un en aversion zamrziti koga
    prendre les avis de quelqu'un priti h komu po nasvet(e)
    prendre un bain (o)kopati se
    on ne sait par où, par quel bout le prendre z njim se ne da shajati
    prendre la balle au bond (figuré) zgrabiti za priložnost, za priliko
    bien lui en prend de ... sreča zanj, da ...
    prendre à bord vzeti na krov (ladje), familier vzeti v avto
    prendre sur la bouche odtrgati si od ust, pristradati
    prendre le change dati se speljati na napačno sled
    prendre un cheval staviti na konja (pri dirkah)
    se prendre aux cheveux (tudi figuré) biti si v laseh, prepirati se
    prendre à travers choux (figuré) nemoteno zasledovati svoj cilj
    prendre le chemin ubrati pot
    prendre à cœur vzeti, gnati si k srcu; prizadevati si
    prendre une commande (commerce) dobiti naročilo
    prendre congé de quelqu'un posloviti se od koga
    prendre connaissance (de) vzeti na znanje
    prendre en considération vzeti v poštev
    prendre corps oblikovati se
    prendre coup (architecture) usesti se, pogrezniti se
    prendre courage opogumiti se, osrčiti se
    prendre cours à partir de (commerce) teči od
    prendre par le plus court iti po najkrajši poti
    prendre ses degrés, grades diplomirati, promovirati
    prendre quelqu'un au dépourvu popolnoma koga presenetiti
    prendre le deuil obleči žalno obleko
    prendre des dispositions ukreniti
    prendre de la distraction, du repos razvedriti se, odpočiti si
    prendre l'eau prepuščati vodo
    prendre effet učinkovati; stopiti v veljavo
    prendre de l'embonpoint, du ventre dobiti trebuh, zdebeliti se
    prendre un engagement prevzeti obveznost
    prendre son vol odleteti
    prendre exemple sur quelqu'un zgledovati se po kom
    prendre fait et cause pour quelqu'un zavzeti se za koga
    prendre femme oženiti se
    prendre pour femme vzeti za ženo, poročiti
    prendre feu vžgati se, figuré vneti se (za kaj)
    prendre sous le feu obstreljevati
    prendre fin iti h koncu
    prendre ses fonctions nastopiti svoje funkcije
    prendre froid prehladiti se
    prendre la fuite zbežati
    prendre garde paziti
    prendre goût à quelque chose vzljubiti kaj
    prendre une habitude navaditi se
    le prendre de haut biti ošaben, prevzetovati
    prendre l'initiative prevzeti iniciativo
    prendre (de l') intérêt à dobiti zanimanje za
    prendre les intérêts de quelqu'un zastopati interese kake osebe
    prendre à l'intérêt izposoditi si proti obrestim
    prendre un intérêt dans (finančno) se udeležiti česa
    prendre le large zapluti na odprto morje
    prendre à la lettre dobesedno vzeti ali razumeti
    prendre la liberté dovoliti si
    prendre des libertés avec quelqu'un dovoliti si predrznost do koga
    prendre à louage najeti
    prendre la haute main prevzeti oblast; imeti največji vpliv
    prendre la mer zapluti na morje
    prendre des mesures podvzeti ukrepe ali mere
    prendre au mot prijeti za besedo (quelqu'un koga)
    prendre naissance nastati
    prendre note zabeležiti, zapisati
    prendre sur sa nourriture, sur son sommeil odtrgati si od ust, od spanja
    prendre ombrage postati nezaupljiv; figuré spotikati se
    prendre la parole začeti govoriti
    se prendre de parole, (familier) de bec prerekati se, pričkati se, prepirati se
    prendre part à quelque chose udeležiti se česa
    prendre en mauvaise part zameriti
    prendre un parti skleniti
    prendre le parti de quelqu'un potegniti s kom
    prendre son parti sprijazniti se (s čim)
    prendre à partie napasti
    prendre le pas sur quelqu'un prehiteti, prekositi koga
    se prendre de passion pour strastno se navdušiti za
    prendre patience potrpeti
    prendre de la peine pour quelqu'un delati si skrbi za koga
    prendre peur ustrašiti se
    prendre une photo napraviti fotografski posnetek, fotografirati
    prendre pied ustaliti se
    prendre du poids pridobiti na teži
    je le prends en pitié smili se mi
    prendre le pouls potipati pulz
    prendre des précautions podvzeti previdnostne ukrepe
    prendre la présidence prevzeti predsedstvo
    prendre racine ukoreniniti se
    prendre en remorque odvleči
    prendre un rendez-vous določiti, zmeniti se za sestanek
    prendre des renseignements poizvedovati, informirati se
    prendre du repos počivati
    prendre une résolution, un parti skleniti, odločiti se
    prendre sa retraite iti v pokoj
    prendre en riant vzeti s humorjem
    prendre un rôle prevzeti vlogo
    prendre un rhume dobiti nahod
    prendre au sérieux, au tragique resno, tragično vzeti
    prendre soin de skrbeti za
    prendre des soins dajati si truda, truditi se
    prendre sn source izvirati (reka)
    prendre sur soi prevzeti odgovornost
    prendre à tâche de (po)truditi se za
    prendre du bon temps prijetno se zabavati, veseljačiti
    prendre terre pristati na zemlji, izkrcati se
    prendre une meilleure tournure obrniti se na bolje
    à tout prendre ako vse upoštevamo
    prendre le train (od)peljati se z vlakom
    prendre un verre sur le zinc stojé (pri točilni mizi) popiti kozarček
    se prendre de vin opi(jani)ti se
    prendre son vol odleteti
    prendre le volan sesti za volan
    on ne m'y prendra plus to se mi ne bo več zgodilo, ne bom šel večna te limanice
    pour qui me prenez-vous? za koga me pa imate?
  • prō-ferō -ferre -tulī -lātum (prō in ferre)

    I.

    1. iz česa prinesti (prinašati), vzeti (jemati), iznesti (iznašati): Pl., Plin. iun., Gell., Suet. idr., telum, quod latebat, protulit N., tormenta armaque ex oppido C. (v predajo), nummos ex arca Ci., pecuniam alicui (sc. ex aerario) C. dati komu, za koga, litteras proferre atque aperire Ci., commeatus ex agris deviis in viam L.; od tod: matres liberos in conspectum proferebant C. so nosile kazat, so kazale, alterae (sc. tabulae testamenti) … Alexandriae proferebantur C. prepis (oporoke) se je našel (so našli); (kak telesni ud) (po)moliti (pomaljati), iztegniti (iztegovati, iztezati), stegniti (stegovati): linguam in tussiendo Pl., caput O., rana profert caput e stagno Ph., proferre digitum Ci., manum Pl., dextram extra sinum, pedem alterum longe, sinistrum humerum Q.; se proferre dvigniti (dvig(ov)ati) se, vzdigniti (vzdigovati) se, prikaz(ov)ati se, pojaviti (pojavljati) se, (po)kazati se (poseb. o zvezdah): dracone e pulvino se proferente Suet., proferunt se stellae Plin., ignoras quo laeta Venus se proferat astro Iuv., syllabas non proffere Q. ne izgovarjati, taurum profert terra Plin. iun. rodi, rojeva; (o drevesih) pognati (poganjati), narediti (delati): semen Plin., nec frondes virides neque umbras Val. Fl.; (o slikarju) na svetlo (ogled) postaviti (postavljati), razločno izraziti (izražati), jasno poudariti (poudarjati): venas Plin.; occ. prinesti: proferrem libros, si negares Ci.

    2. metaf. na dan (na plan, pred oči, v javnost) spraviti (spravljati), naznaniti (naznanjati), razglasiti (razglašati), raznesti (raznašati), razširiti (razširjati), (po)kazati, prikaz(ov)ati, razode(va)ti, odkri(va)ti, razkri(va)ti, objaviti (objavljati), iznajti (iznajdevati) (naspr. continere, custodire): aliquid palam Ter., aliquid in aspectum lucemque Ci., aliquid in medium Ci., opes in medium Cu. državi v korist zložiti, foras Ci., facinus flagitia Ci., secreta animi Plin., artem Suet. prikazovati, izvrševati, artes H. ustvarjati umetelna dela (umetnine), arte iurgia Pr., artem Ci. ali enses Tib. iznajti, ingenium T. ali studia sua Plin. iun. svetu (po)kazati, proferre se Plin. iun., Sen. ph. kazati se svetu, vzbuditi (vzbujati) pozornost sveta, predstaviti (predstavljati) se ljudem, proslaviti (proslavljati) se, aliquem ad famam T. proslaviti koga, aliquem ad studia vulgi T. priporočiti koga naklonjenosti ljudstvu, orationem Ci. ep. objaviti (naspr. custodire), prolata oratio Don. predavan, predstavljen, (ustno) podan, javno govorjen; occ. omeniti (omenjati), reči, povedati, govoriti o čem, navesti (navajati), predstaviti (predstavljati), opis(ov)ati: satis est unam rem proferre N., exempla, testes Ci., testimonia N., progeniem suam ab avo Ter., quid vinolentiam tuam proferam? Ci. zakaj (čemu) bi govoril o … ?

    II.

    1. dalje, naprej nesti, naprej pomakniti (pomikati), naprej premakniti (premikati): gradum Pl. ali gradum pedum Enn. ap. Fest. ali passus Lucr. naprej iti, naprej korakati; pren.: pedem proferre H. prosto (brez ovir, ne spotikaje se) napredovati; kot voj. t.t.: vineas Hirt. naprej pomakniti, naprej poriniti, signa ali castra L. dvigniti se, vzdigniti se, odriniti, odpraviti se, oditi, (od)iti na pot, odpotovati, arma L., Cu. prodreti (prodirati).

    2. metaf.
    a) raztegniti (raztegovati, raztezati), (raz)širiti (razširjati): castra, munitiones C., pomerium L., fines agri publici L.; pren.: fines officiorum Ci.; kot navt. t.t.: navigare prolatis pedibus Plin. ali prolato pede transversos captare notos Sen. tr. ob vetru (z vetrom, ob pomoči vetra) jadrati; occ. podaljš(ev)ati: beatam vitam usque ad rogum Ci., video memoriam soceri mei pulcherrimis operibus proferri Plin. iun.
    b) odložiti (odlagati), preložiti (prelagati), odlašati, odgoditi: Ter., Ca. ap. Gell., Gell. idr., diem L., H., Ci. ep., diem de die Iust., tempus L. odlašati, fata parentis V. smrtni dan, dan smrti, honorem T., periculum Suet., res in annum L.; res proferre javne posle (javne zadeve) preložiti (prelagati), prekiniti (prekinjati), res prolatae odmor v javnih poslih (zadevah), prekinitev javnih poslov (zadev), sodni prazniki, sodne počitnice: Pl. idr., ante res prolatas Ci., ea prudentia Romae rebus prolatis nihil valet Ci., p. exercitum L. odložiti vojaški zbor, odložiti zborovanje (glasovanje) vojske, odložiti vojaško skupščino.
    c) naprej (po)gnati: si paulo longius pietas et fraternus amor Caecilium protulisset Ci., prolatus (prevzet, pod vplivom) ab ira Lucan.

    3. pred sebe (predse) iztegniti, pred sabo držati, predse podržati: prolato aere (ščit) astitit Enn. ap. Fest.
  • pŕst (-a) m

    1. dito (pl. f dita vseh pet prstov skupaj; pl. m diti prsti posamezno):
    iztegovati, krčiti prste allungare, contrarre le dita
    tleskniti s prsti schioccare le dita
    debeli, dolgi prsti dita grosse, affusolate
    prsti na nogi, roki le dita del piede, della mano
    odtisi prstov le impronte delle dita
    ozebline na prstih geloni
    držati prst na petelinu tenere il dito sul grilletto
    dvigniti se na prste alzarsi sulle dita
    zažvižgati na prste fischiare con le dita
    pokazati s prstom na čelo portare un dito alla fronte
    pokazati s prstom na koga segnare a dito qcn., indicare con il dito qcn.
    mali prst (mezinec) dito mignolo
    srednji prst (sredinec) dito medio
    testo razvaljamo za prst debelo stendere l'impasto con il mattarello fino allo spessore di un dito
    v kozarcu je ostalo še za tri prste vina nel bicchiere sono rimasti tre diti di vino

    2. (del rokavice) dito;
    rokavice z enim prstom manopole
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    pren. prsti ga srbijo ha le mani lunghe
    evf. imeti dolge prste rubare, sgraffignare, avere le mani lunghe
    pren. imeti povsod prste vmes ficcare il naso dappertutto
    pren. iztegovati prste po tujem imetju rubare, allungare le dita su qcs.
    nestrpno lomiti prste torcere le mani per l'impazienza
    pog. za prste obliznit, da si lahko oblizneš vseh deset prstov; da bi si vsak obliznil prste (buono) da leccarsi le dita
    pren. opeči si prste scottarsi le dita
    pren. če mu prst pomoliš, pa roko zgrabi tu offri un dito e lui afferra la mano
    pren. kar naprej povzdigovati prst non fare che ammonire, minacciare
    pren. kaj iz prsta izsesati inventare di sana pianta qcs.
    pren. ovijati koga okoli prsta disporre completamente di qcn., avere qcn. in completo dominio
    pren. gledati komu na prste, pod prste controllare qcn.
    pogledati komu skozi prste esser indulgente con qcn.
    pren. imeti ženinov na vsak prst (po) pet avere fidanzati, pretendenti a iosa
    pren. imeti le toliko prijateljev, da bi jih lahko na prste ene roke preštel contare gli amici sulle dita di una mano
    stopiti komu na prste pestare i piedi a qcn.
    pren. imeti kaj v malem prstu conoscere qcs. a menadito
    pren. ne migniti s prstom za koga non muovere un dito a favore di qcn.
    pren. s prstom pokazati na krivca accusare qcn.
    pren. dogodek je bil očiten božji prst c'è il dito di Dio
    ne videti prst pred nosom non vedere a un palmo dal naso
  • rapiō -ere, rapuī, raptum (indoev. kor. *rep grabiti, ropati; prim. skr. rápas- tegoba, poškodba, gr. ἐρέπτομαι pipam, pulim, žrem, lit. raples klešča, nem. raffen; prim. tudi indoev. kor. *srep, *sr̥p- v gr. ἁρπάζω plenim, ropam, ἅρπαξ grabežljiv, roparski, plenilski, ἁρπάγη grablje, Ἀρπυία Harpija) (po)grabiti

    I. splošno tj. v pravem pomenu

    1. (pesn.) (z)grabiti, pograbiti, zagrabiti, hitro (urno) ali siloma (po)prije(ma)ti, vzeti (jemati): arma (sc. manu) V., torrem, securim O., ex taberna cultrum L., flammam in fomite V. na netilu hitro prestreči, ujeti, galeam tectis V. hitro prinesti, vzeti, membra toris ali rapi toris Val. Fl. dvigniti se, nigrum colorem O. počrneti, (na) črno se pobarvati, vim monstri O. hitro piti čudodelno moč, hitro se napiti čudodelne moči, hitro vsesati čudodelno moč; abs.: rapiuntque ruuntque O.

    2. hitro odvze(ma)ti, hitro odtrg(ov)ati, hitro (iz)trgati, hitro izvi(ja)ti, hitro (iz)puliti: scalas Auct. b. Alx., corpus consulis L., repagula de poste O.

    3. hitro (naglo, urno) odvesti, odpeljati, odgnati, odtegniti, potegniti, (naglo) privesti, pripeljati, prignati: rapi V., L., Plin., rapi a domo longius Ci., imperatorem T., totam aciem in Teucros V., rapere Turno mille populos V. urno pripeljati, privesti V., per aequora navem V., rapit ungula currus H., commeatum in naves L. urno spraviti, variis obsita frondibus sub divum H. na dan spraviti, venandi studium homines per nives ac ruinas rapit L. žene; refl.: se rapere dalje (po)hiteti, (s)teči, odriniti (odrivati): H., Ci., Vell., quo te rapis? kam hitiš? O.; pass.: quattuor viginti et milia rapimur raedis H. preletimo (prevozimo); med.: caelum rapitur assidua vertigine O. se neprenehoma vrti.

    4. occ.
    a) hitro (naglo, urno) vzeti (jemati), prisvojiti (prisvajati) si, osvojiti (osvajati), dobi(va)ti v svoje roke, zasesti (zasedati): castra urbesque primo impetu L., raptis a Caesare cunctis Lucan.
    b) preteči kaj, teči skozi kaj, v hitrem teku preleteti (preletati, preletavati): rapere densa ferarum tecta, silvas V., campum Stat.
    c) hitro (naglo, urno) gibaje se narediti (delati), vpis(ov)ati, opis(ov)ati, (o)črtati: immensos orbes per humum rapere V.

    5. metaf.
    a) hitro (naglo, urno) (z)grabiti, dobi(va)ti, odtrg(ov)ati: ut limis rapias, quod … H.; poseb. hitro uži(va)ti, porabiti (porabljati), izkoristiti (izkoriščati), v naglici užiti kaj, dreti za čim, gnati (poganjati) se za čim, oprije(ma)ti se česa, poprije(ma)ti za kaj: Val. Max. idr., oculis postremum lumen radiatum Enn. fr., Venerem V., H., voluptates T., occassionem H., Q., spem acrius in dies T. oklepati se.
    b) hitro (naglo, urno) (do)končati, dovršiti (dovrševati), izvršiti (izvrševati), pospešiti (pospeševati), (po)hiteti s čim, pohitriti: gressus Lucan., iter Lucan., Sil. ali viam O. pot hitro prepotovati (prehoditi, prevaliti), inde rapit cursus Lucan. odhiti, rapere transitum Front., nuptias L., auxilia Cels.

    II. s silo (po sili, siloma, nasilno) (od)trgati

    1. iztrgati, izdreti, izpuliti, izviti: pilam Ci., aures, nares V. odtrgati, oscula H. s silo vzeti, ukrasti, stirpes H. izruti, izkoréniti, izkoreníniti.

    2. nasilno odvesti, odvleči, drpaliti: aliquem ex lustris Pl., raptus Hector equis O. po tleh vlečen; tako poseb.: rapere aliquem in ius Pl., L., in carcerem Suet., ad palum et ad necem Ci., ad mortem cruciatumque Ci., ad supplicium ob facinus Ci., ad carnificem Pl., ad consulem L. vleči, gnati, tirati koga kam (pred koga, v kaj, k čemu); rapere aliquem tudi odnesti (zanesti, odvleči) koga iz njegove domovine (v tuje kraje, v tujino): O., Pr., Stat.

    3. kot plen (rop) odvesti, odnesti, vzeti (jemati), ugrabiti, (o)ropati: rapere et clepere discunt Ci., rapere omnes, trahere S., virgines, uxores Ci., H. idr., quantum rapere potuisset Ci., rapere ad stuprum Ci., T. idr. prisiliti, zapeljati, armenta stabulis O.; od tod subst.
    a) rapta -ae, f ugrabljenka, odpeljanka: O.
    b) raptum -ī, n ugrabljeno, nagrabljeno, nagrabek, rop, plen, grabež, lupež: V., Vell. idr., ex rapto vivere O. ali rapto vivere S. fr., L., V. idr., rapto gaudere L.

    4. = diripere (o)pleniti, (o)ropati, izropati, grabiti, siloma vzeti (jemati): Armeniam T.; pesn.: rapiunt feruntque V. (v prozi agunt feruntque, gr. ἄγουσι καὶ φέρουσιν).

    5. occ. naglo in prehitro spraviti ob življenje, „spraviti pod zemljo“, vzeti, pobrati, pograbiti, odnesti, ugrabiti (o smrti, boleznih ipd.): V., Plin., Cels., Lact. idr., immaturā morte indignissime raptum esse Plin. iun., improvisa leti vis rapuit gentes H.

    6. metaf.
    a) ugrabiti, siloma si prisvojiti: commoda ad se Ci., opes ad se, victoriae gloriam in se L.
    b) odtrgati, vzeti: simul tecum sola solacia rapta V., almum quae rapit hora diem H.
    c) s seboj potegniti (vleči), zvoditi, zapelj(ev)ati, zavesti (zavajati), zanesti (zanašati), (pri)siliti, s seboj privesti: ipsae res verba rapiunt Ci. potegnejo za sabo primerne besede, napeljejo na prave besede, določijo besede, rapere auditorem in medias res H. naglo uvesti (vpeljati, popeljati, postaviti, vreči, potisniti) poslušalca v središče dogajanja (dogodkov), rapere aliquem in adversum V. v propad (propast, uničenje), in deteriorem partem rapere Ter. na hudo obrniti (obračati), sumničiti, consilium in contrariam partem rapere Asin. Poll. ap. Ci. ep. v nasprotje obrniti, sprevračati, rapere in invidiam aliquem Ci. izročiti, izpostaviti, podvreči, rapi in invidiam Ci. vdati se.
    d) strastno (močno, silno, nevzdržno) vleči (gnati) koga, zanesti (zanašati), zamakniti (zamikati), premamiti (premamljati), prevze(ma)ti: iudicem Q., ὁρμή, quae hominem huc illuc rapit Ci., animus cupidine caecus ad inceptum scelus rapiebat S., ea (sc. cupiditas) ad oppugnandam Capuam rapit L.; v pozitivnem pomenu: ad divinarum rerum cognitionem … rapi Ci., totos ad se convertit et rapit Ci., omnium oculos hominum in se rapit atque convertit Fl., si tantus amor scribendi te rapit H., utraque forma rapit Pr.
    e) tako rekoč kot plen prisvojiti (prisvajati) si kaj, siloma se polastiti (polaščati) česa: rapere dominationem T., Enn. fr. z zakonskim ropom.
    f) kot kupec vleči (puliti) se za kako blago: exemplaria librorum certatim rapere Hier.

    Opomba: Star. fut. II rapsit Ci. (v zakonskem besedilu); abl. pt. pf. raptabus: Char.
  • realzar po-, z-višati, dvigniti; slaviti, poveličevati; olepšati

    realzarse dvigniti se; do slave priti, slavo doseči
  • regular pravilen, reden; normalen, običajen; povprečen

    de estatura regular srednje postave
    polígono regular pravilen mnogokotnik
    verbo regular pravilen glagol
    por lo regular normalno, navadno
    salir(se) de lo regular dvigniti se nad povprečje, odlikovati se
  • relever [rəlve] verbe transitif (zopet) dvigniti, povišati, zvišati; zopet pokonci, kvišku postaviti; zavihati pokonci (ovratnik); zavihati (rokave); zvišati (ceno); marine zopet splaviti; izprazniti (pisemski nabiralnik); odčitati (števec); izvleči (rastlino); dvigniti, poživiti (posle); poudariti, naglasiti, podčrtati; popraviti (napako); téléphonie, télégraphie, télévision odstraniti (motnjo); napisati, notirati, zabeležiti; opaziti; posneti (topografsko); zamenjati (mil, pri delu)

    relever de quelque chose odpoklicati, razrešiti česa; verbe intransitif izhajati (de iz); počivati na, biti odvisen od, biti podrejen, spadati pod; okrevati, opomoči si (d'une perte od izgube)
    se relever (zopet) vstati, dvigniti se; zamenjati se (medsebojno); figuré povzdigniti se
    relever l'ancre dvigniti sidro
    relever un bateau zopet splaviti ladjo
    relever de la compétence de quelqu'un biti komu podrejen
    relever un compte napraviti kontni izvleček
    relever un compteur d'électricité, (familier) relever l'électricité odčitati električni števec
    relever les cotes de quelque chose, un angle izmeriti kaj, kot
    relever le courage, le moral zopet opogumiti (ohrabriti), dvigniti moralo
    relever une boite aux lettres izprazniti pisemski nabiralnik
    relever les espérances oživiti nade
    relever une date zabeležiti datum
    relever une faute grajati napako
    relever les finances ozdraviti finance
    relever le gant (familier) dvigniti (pobrati) rokavico, sprejeti izziv(anje)
    relever le niveau de vie des travailleurs dvigniti življenjsko raven delavcev
    relever la moustache zavihati brke
    relever une bonne action podčrtati, pohvaliti dobro dejanje
    relever de maladie prestati bolezen, okrevati od bolezni
    relever quelqu'un de ses fonctions razrešiti koga njegovih funkcij
    relever quelqu'un d'une obligation odvezati koga neke obveznosti
    relever une parole offensante ostro odgovoriti na žaljivo besedo
    relever une sauce začiniti omako, napraviti jo pikantno
    relever la tête (figuré) zopet dvigniti glavo
    ne relever de personne od nikogar ne biti odvisen
    cela relève de ... za to je pristojen ...
    se relever d'une perte opomoči se od izgube, preboleti izgubo
  • revolt2 [rivóult] neprehodni glagol
    upreti se, (s)puntati se (against proti)
    odpasti (from od)
    figurativno čutiti odpor do, zgražati se, zgroziti se, biti ogorčen
    prehodni glagol
    spuntati, povzročiti odpor (stud, ogorčenje zgražanje), navdati z ogorčenjem, ogorčiti, (z)revoltirati

    to revolt against dvigniti se proti; upreti se
    to revolt from odkloniti priznanje nadoblasti
    to revolt to the enemy upreti se in preiti k sovražniku
    my conscience revolts at this idea vest se mi upre, zgrozi ob tej misli
    my nature revolts against this treatment moja narava se upira temu ravnanju
    to be revolted at upreti se (čemu)
    your bad manners revolt me vaše slabe manire me odbijajo
  • ruck1 [rʌk] samostalnik
    množica, gomila, truma, masa (ljudi); gneča
    figurativno prerez

    out of the ruck nenavaden
    to rise out of the ruck dvigniti se nad poprečje
  • soulever [sulve] verbe transitif dvigniti; razburiti, ogorčiti, spuntati, nahujskati, (na)ščuvati; populaire ukrasti, zmakniti, »suniti«

    se soulever dvigniti se, vzravnati se; upreti se
    soulever des difficultés povzročiti, sprožiti težave
    soulever une question, un débat sprožiti vprašanje, debato
    soulever une tempête de protestations povzročiti, sprožiti vihar protestov
    soulever le cœur (za)gabiti se
    soulever les vagues, la poussière dvigniti valove, prah
    soulever le peuple naščuvati ljudstvo k uporu
    on m'a soulevé mon portefeuille ukradli so mi listnico
    se soulever de sa chaise dvigniti se s stola
    le pays s'est soulevé dežela se je uprla
  • take*1 [téik] prehodni glagol

    1.
    vzeti, jemati; prijeti, zgrabiti; polastiti se, zavzeti; ujeti, zalotiti, zasačiti
    vojska ujeti; vzeti mero, izmeriti; peljati se (z); (po)jesti, (po)piti

    to take advice vprašati (prositi) za (na)svet, posvetovati se
    he does not take alcohol on ne pije (alkohola)
    to take one's bearings mornarica izmeriti (določiti) svoj položaj, figurativno ugotoviti, pri čem smo
    take her through this book predelaj z njo to knjigo
    to take the bull by the horns zgrabiti bika za rogove, figurativno spoprijeti se s kom (čim)
    to take breakfast zajtrkovati
    the car cannot take more than five v avto ne more več kot pet oseb
    to take a cup of tea popiti skodelico čaja
    shall we take our coffee in the garden? bi pili kavo na vrtu?
    to take the chair figurativno prevzeti predsedstvo, voditi (sejo ipd.)
    to take s.o.'s eye pritegniti pozornost kake osebe
    to take a flat vzeti (v najem) stanovanje
    to take in one's hands vzeti v roke
    to be taken ill zboleti
    to take the lead prevzeti vodstvo, iti (kot prvi) naprej
    I took her in a lie ujel sem jo na laži
    to take s.o.'s measurements vzeti komu mere (o krojaču)
    I take the opportunity to tell you... izkoriščam priliko, da vam povem...
    to take (holy) orders cerkev biti posvečen, ordiniran
    to take a part prevzeti, igrati vlogo
    to take in bad part zameriti, za zlo vzeti
    to take poison vzeti strup, zastrupiti se
    to take precedence over imeti prednost pred
    to take s.o. prisoner (ali captive) vojska ujeti koga
    to take 3000 prisoners vojska ujeti 3000 sovražnikov
    to take a seat sesti (na stol)
    to take s.o. for s.tiv. ameriško, sleng izvabiti, izmamiti, izlisičiti kaj iz koga
    to take s.o. stealing zasačiti koga pri tatvini
    I take his statement with a grain of salt njegove izjave ne jemljem dobesedno ("z zrnom soli", razsodno, s pametnim premislekom)
    to take by storm (ali assault) zavzeti, osvojiti z jurišem
    to take a bit between teeth figurativno odpovedati poslušnost
    to take s.o.'s temperature (iz)meriti komu temperaturo
    to take by the throat zgrabiti za vrat
    to take a ticket vzeti, kupiti vozovnico
    to take the train (a taxi, a tram) peljati se z vlakom (taksijem, tramvajem)
    to take a thief in the act zasačiti tatu pri dejanju
    to be taken in a trap ujeti se v past
    the town was taken after a short siege mesto je bilo zavzeto po kratkem obleganju
    to take s.o. unawares presenetiti koga
    to take the waters piti zdravilno vodo (v zdravilišču)
    to take the trouble of doing s.th. vzeti si trud in napraviti kaj
    to take the veil religija iti v samostan, postati nuna
    to take a wife oženiti se
    to take the right way with s.o. lotiti se koga s prave strani, na pravi način
    we must have taken the wrong way morali smo se zmotiti v poti
    to take a poor view (ali a dim view) of ne odobravati (česa), imeti slabo mnenje o

    2.
    odvzeti, odšteti; odnesti, s seboj vzeti, (od)peljati, odvesti; iztrgati

    children were taken from their mothers materam so odvzeli otroke
    take three from ten odštej tri od deset
    he tried to take her handbag from her skušal ji je iztrgati torbico
    take this letter to the post-office odnesi to pismo na pošto
    take your umbrella vzemi dežnik s seboj
    the bus will take you there avtobus vas bo peljal tja
    to take s.o. home odvesti koga domov
    where will this road take us? kam nas pelje ta pot?
    he was taken in the prime of life umrl je v najboljših letih
    he was taken hence umrl je

    3.
    dobiti; izkoristiti; prejemati, biti naročen na; nakopati si, stakniti

    to take cold dobiti (stakniti, nakopati si) nahod, prehlad
    to take a cold prehladiti se
    to take a fever dobiti mrzlico
    to take an infection okužiti se, inficirati se
    to take a game dobiti igro
    to take s.th. as a reward dobiti kaj kot nagrado
    to take the first prize in dobiti prvo nagrado v (pri)
    to take a monthly salary prejemati mesečno plačo
    to take a degree at the university diplomirati na univerzi
    to take a newspaper biti naročen na časopis
    to take a (mean) advantage of s.th. (grdo) izkoristiti kaj
    to take s.th. under a will dobiti (podedovati) kaj po testamentu

    4.
    vzeti, zahtevati, potrebovati, biti potreben

    it takes a good actor to play this role le dober igralec more igrati to vlogo
    it takes time and courage za to je potreben čas in pogum
    it took me (ali I took) 5 minutes to reach the station potreboval sem 5 minut, da sem prišel do postaje
    it did not take more than 3 minutes to ni trajalo več kot 3 minute
    it would take a strong man to move it potreben bi bil močan možakar, da bi to premaknil
    which size in hats do you take? katero številko (velikost) klobuka potrebujete (nosite, imate)?
    it takes two to make a quarrel za prepir sta potrebna dva

    5.
    občutiti, imeti; nositi, pretrpeti, prenašati, prestati, doživeti; napraviti

    to take the consequences nositi, prevzeti posledice
    to take an examination napraviti izpit
    to take a fall ameriško, sleng nositi posledice
    to take a loss (pre)trpeti, imeti izgubo
    to take offense biti užaljen, zameriti
    to take pains (po)truditi se
    to take pity on s.o. občutiti (imeti) usmiljenje za koga
    to take umbrage sumničiti, posumiti
    to take great pleasure in s.th. imeti veliko veselje za kaj, uživati v čem
    are we going to take it lying down? bomo to prenesli, ne da bi reagirali?
    these troops had taken the brunt of the attack te čete so doživele glavni sunek napada

    6.
    očarati, prevzeti, privlačiti

    to be taken with (by) biti očaran od
    he takes readers with him on očara (potegne za seboj) svoje bralce
    to take s.o.'s fancy ugajati, prikupiti se komu
    his play did not take njegova drama ni imela uspeha
    they soon took to each other kmalu sta se vzljubila
    what took him most was the sweetness of her voice kar ga je najbolj prevzelo, je bila milina njenega glasu

    7.
    razumeti, razlagati (si), tolmačiti (si), sklepati; smatrati (za), imeti za, vzeti za, verjeti

    I take it that... to razumem tako, da...
    shall I take it that... naj to razumem (naj si to razlagam), da...?
    then, I take it, you object to his coming torej, če prav razumem, vi nasprotujete temu, da bi on prišel
    as I take it kot jaz to razumem, po mojem mnenju (mišljenju)
    do not take it ill if I do not go ne zamerite mi, če ne grem
    to take a hint (ali cue) razumeti namig
    to take a joke well (ill) (ne) razumeti šalo
    to take seriously resno vzeti
    you may take it from me lahko mi to verjamete
    whom do you take me for? za koga me (pa) imate?
    to take s.o. for a fool imeti koga za norca
    to take s.th. for granted vzeti (smatrati) kaj za dejstvo, za samoumevno
    I take this to be fun to smatram za šalo
    I take him to be (ali for) an honest man imam ga za poštenjaka
    to take as read politika, pravno smatrati za prebrano (zapisnik itd.)
    may I take the minutes as read? smem smatrati, da je zapisnik odobren?

    8.
    zateči se (k, v); iti (k, v); vreči se v, pognati se v; preskočiti

    to take earth lov zbežati v luknjo (o lisici), figurativno umakniti se, skriti se
    to take a header skočiti (na glavo) v vodo
    to take (to) the water iti v vodo
    he took the bush zatekel se je (pobegnil je, šel je) v hosto
    they took to the woods zbežali so (zatekli so se) v gozdove
    to take refuge (ali shelter) zateči se (with k)
    to take to the stage iti h gledališču
    take the corner slowly počasi zavijte okoli vogala
    the horse took the hedge with the greatest ease konj je preskočil živo mejo z največjo lahkoto

    9.
    fotografirati; skrbeti (za)

    he took me while I was not looking fotografiral me je, ko sem gledal(a) drugam
    he insisted on being taken with his hat on na vsak način je hotel biti fotografiran s klobukom na glavi
    to take views delati (fotografske) posnetke, fotografirati
    to have one's photograph taken dati se fotografirati
    to take a photo fotografirati
    she took her mother in her old age skrbela je za mater v njeni starosti

    10. neprehodni glagol
    uspeti, imeti uspeh, naleteti na odziv
    botanika prijeti se, uspevati, ukoreniniti se
    tehnično prijeti; prijeti se (o barvi)
    medicina učinkovati, delovati (zdravilo, cepivo ipd.); (o ribi) prijeti, ugrizniti
    fotografija fotografirati se, biti fotografiran; (redko) vneti se, vžgati se
    pogovorno biti prizadet

    the book did not take knjiga ni imela uspeha
    the dye takes well on this cloth barva se dobro prime (drži) na tem blagu
    some people take better than others nekateri ljudje so videti boljši na fotografiji kot drugi
    he did not take well this time to pot on ni dober (ni dobro uspel) na fotografiji
    to take well biti fotogeničen
    he takes well (badly) on je (ni) dober na fotografiji
    to take sick zboleti
    to take as heir prevzeti dediščino, nastopiti kot dedič

    Posebne zveze:

    to take into account (ali consideration), to take account for vzeti v poštev (v račun), upoštevati, računati z, ozirati se na, vračunati
    to take aim at vojska meriti, ciljati na
    to take the air iti na zrak (na prosto, ven); (o pticah) zleteti v zrak; aeronavtika dvigniti se
    to take alarm vznemiriti se
    to take breath zajeti sapo, oddahniti si
    to take the bun (ali cake; ali biscuit) sleng, figurativno vse prekositi
    this takes the cake! sleng to je pa že višek!
    to take care biti oprezen, paziti
    to take charge of prevzeti vodstvo (upravljanje, odgovornost) za; vzeti v svoje varstvo
    to take one's chance tvegati, upati se
    to take s.o. into one's confidence zaupati se komu, zaupno povedati komu kaj
    to take under consideration vzeti v pretres, v presojo
    to take comfort potolažiti se
    to take a dare pustiti (dati) se izzvati ali razdražiti
    deuce take it! vrag vzemi to! k vragu s tem!
    to take effect učinkovati, imeti učinek, uspeh; pravno stopiti v veljavo
    to take exception to (ali at, against) grajati, oporekati, biti užaljen, zameriti, delati očitke
    to take evasive action sleng izmuzniti se (pred nevarnostjo, dolžnostjo, plačanjem)
    to take one's ease udobno se namestiti
    to take s.o.'s evidence pravno zaslišati koga
    to take one's farewell vzeti slovo, posloviti se
    to take to heart vzeti si k srcu, biti prizadet, užalostiti se
    to take holiday vzeti si dopust
    to take hold of prijeti, zgrabiti
    to take it into one's head vbiti si (to) v glavo
    to take an interest in zanimati se za
    to take issue with ugovarjati, nasprotovati, biti proti
    to take it (on the chin) sleng požreti (žalitev), mirno sprejeti (kazen)
    take it or leave it! vzemi ali pa pusti! reci da ali pa ne! napravi, kar hočeš!
    to take a journey potovati, iti na potovanje
    to take kindly to s.o. čutiti nagnjenje do koga, marati koga
    to take a leap poskočiti
    to take leave of vzeti slovo od, posloviti se od
    to take liberties preveč si dovoliti, biti predrzen
    to take lessons jemati učne ure (lekcije)
    to take one's life in one's hand tvegati (svoje) življenje, staviti svoje življenje na kocko
    to take the measure of s.o.'s foot vzeti mero za obutev, figurativno premeriti sposobnosti, moči kake osebe
    to take the minutes pisati, voditi zapisnik (seje itd.)
    to take no dobiti odklonitev
    to take possession of vzeti v posest
    to take notice pogovorno opaziti
    to take notice of vzeti na znanje, upoštevati
    to take no notice of ne upoštevati, ne se meniti za, ignorirati
    to take in (ali to) pieces narazen (se) dati, razstaviti (se)
    to take part in udeležiti se, sodelovati v
    to take a ride pojezditi; peljati se (z vozilom)
    to take a river iti čez reko
    to take rise izvirati, nasta(ja)ti
    to take root ukoreniniti se
    to take shape dobiti obliko, (iz)oblikovati se
    to take the rough with the smooth figurativno vzeti življenje takšno, kakršno je
    the son took after his father sin se je vrgel po očetu
    to take by surprise presenetiti
    to take short presenetiti, zalotiti
    to take to singing a tune začeti peti melodijo
    to take to bad habits vdati se slabim navadam
    to take to s.th. like ducks to water takoj se vneti (ogreti) za kaj
    to take to task poklicati na odgovornost, grajati, ošteti
    to take the time from s.o. figurativno točno se ravnati po kom
    to take one's turn priti na vrsto
    to take turns menjavati se (za)
    to take a turn for the worse obrniti se na slabše
    to take things easy lagodno delati
    take it easy! ne razburjaj se!
    I am not taking any pogovorno hvala, tega ne bom (vzel), tega ne maram
    to take the water mornarica izpluti
    to take the wind out of s.o.'s sails figurativno preprečiti komu kaj, prekrižati komu načrte
    to take wine with s.o. nazdraviti komu
    to take upon o.s. an office prevzeti (neko) službo (dolžnost, opravilo)
    that walk did take it out of us! ta sprehod nas je zares zdelal
    to take one's time vzeti si čas
    to take s.o. at his word koga za besedo prijeti
  • tlà (tál) n pl.

    1. suolo, terreno, terra:
    tla se majejo la terra trema
    krilo ji sega do tal la gonna le arriva a terra
    ležati na tleh giacere per terra
    mrzla, spolzka, vlažna tla terreno freddo, sdrucciolevole, umido
    stopiti na mesečeva tla mettere piede sul suolo lunare

    2. pavimento:
    čistiti, loščiti tla pulire, lucidare il pavimento
    betonska, kamnita, parketna tla pavimento di calcestruzzo, di pietra, di parquet

    3. terra:
    veje segajo do tal i rami arrivano a terra
    dvigniti se s tal (avion) alzarsi da terra, decollare

    4. (plast pod zemeljsko površino) terreno:
    apnena, lapornata, peščena tla terreno calcareo, marnoso, sabbioso
    rodovitna, nerodovitna tla terreno fertile, sterile
    kraška, močvirna, puščavska tla terreno carsico, paludoso, desertico

    5. (v adv. rabi) na tleh (za izražanje zelo nizke stopnje):
    morala je na tleh il morale è a terra, bassissimo
    gospodarstvo je na tleh l'economia è allo sfascio
    tla mu gorijo pod nogami il terreno gli brucia sotto i piedi
    FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
    bežati, kot bi (komu) tla gorela pod nogami correre, scappare con quanto fiato si ha in corpo, a gambe levate
    tla se mu majejo pod nogami la sua posizione, la sua carica è in pericolo
    tla so se mu udrla pod nogami si sentì sprofondare la terra sotto i piedi
    izgubiti tla pod nogami non essere più sicuro di se
    pojaviti se, kot bi pognal iz tal comparire all'improvviso, come piovuto dal cielo
    biti nov od vrha do tal essere completamente nuovo
    biti gospod od vrha do tal essere un gentiluomo dalla testa ai piedi
    spraviti koga na tla mettere a terra qcn.
    izginiti, kot bi se v tla vdrl sparire come ingoiato dalla terra
    misliš, da denar po tleh pobiram i soldi non mi sono mica piovuti dal cielo
    letalski napad je zravnal mesto s tlemi il bombardamento aereo rase al suolo la città
    postaviti koga na realna tla mettere qcn. coi piedi per terra
    bibl. seme je padlo na rodovitna tla il seme cadde su un terreno fertile
    čutiti trdna tla pod nogami sentirsi al sicuro
  • uscire* v. intr. (pres. ēsco)

    1. iti, hoditi ven; stopiti iz:
    uscire addosso a qcn. pognati se v napad na
    uscire dall'auto stopiti iz avtomobila
    uscire dal treno stopiti z vlaka, izstopiti
    uscire in auto peljati se kam z avtom
    uscire a piedi iti kam peš
    uscire da, di casa iti z doma
    uscire fuori (podkrepljeno) priti ven
    uscire al largo navt. zapluti na odprto morje
    uscire dalla nave izkrcati se
    uscire in pubblico predstaviti se občinstvu
    uscire di scena oditi; pren. izginiti s prizorišča
    uscirsene oditi

    2. ekst. iti ven, na sprehod

    3. ekst. oddaljiti, oddaljevati se, oddvojiti se (od skupine)

    4. ekst. priti, prihajati:
    dalla catena di montaggio escono giornalmente trecento macchine z naših tekočih trakov pride vsak dan tristo avtomobilov

    5. ekst. pojaviti, pojavljati se:
    un nuovo Stato esce sulla scena politica nova država se je pojavila na političnem prizorišču

    6. pren. vzklikniti, vzklikati; bruhniti v:
    uscire a dire reči
    uscire in insulti obkladati z žaljivkami

    7. ekst. uiti, uhajati:
    l'olio esce dalla bottiglia olje teče iz steklenice
    uscire dai binari iztiriti; pren. ne spoštovati ustaljenih norm, biti v nasprotju s čim:
    il suo comportamento esce dai binari della correttezza njegovo obnašanje ni korektno
    uscire di bocca pren. blekniti, izblebetati
    uscire di carreggiata, di strada iti s ceste; pren. kreniti z zastavljene poti, odstopiti od zastavljenega programa
    uscire dai gangheri pren. pobesneti
    uscire di mano pren. uiti, uhajati z vajeti
    uscire dalla memoria, di mente, dalla testa pozabiti
    uscire di moda priti iz mode, ne biti več v modi
    uscire dal seminato pren. oddaljiti se od teme
    uscire di sé, di senno ponoreti, zblazneti
    uscire di sentimento pren. ponoreti, omedleti

    8. ekst. moleti, štrleti iz; ekst. izstopati (barva)

    9. biti izžreban

    10. ekst. odbiti žogo (pri nogometu):
    uscire di pugno odbiti (žogo) z roko

    11. pren. priti iz; zapustiti, zapuščati kaj:
    uscire dall'adolescenza priti iz pubertete
    uscire di carica zapustiti funkcijo
    uscire dal convento razmenišiti se
    uscire indenne, illeso odnesti jo brez poškodb
    uscire di minorità postati polnoleten
    uscire dalla mischia zapustiti boj (tudi pren.);
    uscire dall'ospedale biti odpuščen iz bolnice
    uscire di prigione priti iz zapora, vrniti se na prostost
    uscirne per il rotto della cuffia s težavo se dokopati do česa
    uscirne con la testa rotta pren. dobiti jih po glavi

    12. pren. iztrgati se, rešiti se iz:
    uscire dalle grinfie di iztrgati se iz krempljev

    13. pren. preseči, presegati; dvigniti, dvigati se nad, biti iznad:
    uscire dalle competenze di presegati pristojnosti koga
    uscire dalla mediocrità dvigniti se nad povprečje

    14. pren. priti iz, izvirati:
    molti grandi uomini sono usciti dal popolo mnogo velikih mož je prišlo iz ljudstva

    15. ekst. uspeti, uspevati; zmagati:
    uscire bene, male uspeti, ne uspeti
    uscire vincitore zmagati

    16. pren. biti narejen, izdelan; biti v prodaji; iziti (knjiga):
    uscire di mano, dalle mani biti narejen, izdelan
    sta per uscire il secondo volume pred izidom je druga knjiga

    17. alpin. doseči; izstopiti, izstopati:
    uscire da una parete stopiti iz stene
    uscire in vetta doseči vrh

    18. pren. jezik končati, končevati se na, s:
    uscire in consonante končati se s soglasnikom

    19. pren. začeti, začenjati se (maša)
  • vsta|ti (-nem) vstajati

    1. iz postelje: aufstehen
    vstati z levo nogo mit dem linken Bein aufstehen
    (dvigniti se) sich erheben (tudi figurativno)

    2. (postaviti se na noge) aufstehen, aufkommen, auf die Beine kommen; od mize/obeda: vom Tisch aufstehen
    pomagati vstati komu (jemandem) emporhelfen

    3. od mrtvih ipd.: auferstehen
    vstati iz ruševin wiedererstehen
    vstati kot feniks iz pepela wie ein Phönix aus der Asche steigen
  • vuelo moški spol let(enje), polet; krilo, perut; letalno pero; širina (rokava); visoki gozd

    vuelo deportivo športno letanje
    vuelo inclinado (ali planeado) spustno letanje
    vuelo a vela jadralno letanje
    a(l) vuelo v poletu; naglo, hitro
    de (un) vuelo, en un vuelo (fig) naglo, hipoma
    de alto vuelo visoko leteč; ošaben
    alzar (ali levantar) el vuelo vzleteti, kvišku poleteti; fig zbežati, popihati jo
    abatir el vuelo doli se spustiti (ptič)
    coger vuelo (fig) (z)rasti
    coger al vuelo v (po)letu ujeti, slučajno ujeti
    cogerlas (ali cazarlas) al vuelo (fig) biti zelo bister, bistroumen
    cortar el vuelo (ali los vuelos) a uno (fig) komu peruti pristriči
    echar (ali tocar) las campanas a vuelo z vsemi zvonovi zvoniti
    huir a vuelo tendido (fig) naglo proč steči
    pasar a vuelo preleteti
    reanudar el vuelo nadaljevati polet
    tirar al vuelo streljati v poletu; fig biti ošaben, nadut
    tomar vuelo dvigniti se, povzpeti se; (fig) rasti, večati se
    vuelos pl letalna peresa (ptic)
    levantar los vuelos (fig) prevzetovati, biti nadut, biti domišljav
  • well1 [wel]

    1. samostalnik
    izvir, vrelec, studenec; vodnjak
    figurativno začetek, praizvor; vrtina; jašek (v rudniku); globoka jama; tunel v snegu
    arhitektura dušnik, prostor za dvigalo (lift), za stopnišče; ograjen prostor v sodni dvorani (za odvetnika); shramba za prtljago (v vozu, avtu); tintnik (v mizi)
    železnica shramba za vodo
    navtika shramba za ribe (na ladji); jašek za zaščito črpalke

    well boring vrtanje (studencev itd.)
    well-digger kopač studencev, vodnjakov
    to sink a well (iz)vrtati vodnjak

    2. neprehodni glagol
    izvirati, vreti na dan, iztekati, brizgniti

    to well out (ali forth) privreti ven
    to well up dvigniti se, privreti kvišku
    to well over preliti se, razliti se
    prehodni glagol
    pustiti izvirati ali teči
  • zaostálost (-i) f ritardo; arretratezza, sottosviluppo:
    dvigniti se, izkopati se iz zaostalosti sollevarsi dalla, liberarsi dell'arretratezza
    telesna, umska zaostalost ritardo fisico, mentale
    gospodarska, kulturna zaostalost sottosviluppo economico, culturale
  • zràk air; atmosphere

    tekoči zràk liquid air
    neprepusten za zràk airtight
    dvigniti se v zràk to rise in the air
    iti na zràk to take an airing, to take the air
    izpostaviti zràku to air
    zràk je čist figurativno (nikogar ni) (žargon) the coast is clear
    ta plin je lažji kot zràk this gas is lighter than air
    nekaj leži v zràku (figurativno) there's something in the air
    pognati v zràk to blow up
    zleteti v zràk (figurativno) to be blown up
    ne pridem do zràka (figurativno) I can't breathe
    prinesti na zràk to air
    postaviti, vreči na zràk (figurativno) to throw out, to turn out
    iz zràka sneti (figurativno) to invent
    dve lovski letali sta trčili v zràku two fighter planes collided in mid-air
    viseti v zràku (figurativno) to be undecided yet
    sušiti na zràku to dry outdoors, ZDA to air-dry