Franja

rôka hand, (do rame) arm

brez rôke handless, armless
v rôki in one's hand
pri rôki at hand, near at hand; available
od rôke do rôke from hand to hand
pod rôko (se držati) arm in arm, (kupiti) underhandedly
rôke kvišku! hands up!, stick them up!, reach!
rôke proč! hands off!
z rôko v rôki hand in hand, jointly
s sklenjenimi rôkami with clasped hands (as in prayer)
z zvezanimi rôkami in nogami bound hand and foot
rôko na srcé! hand on heart!
močna rôka strong hand
žuljava rôka a callous palm
moja desna rôka (figurativno) my second self
on je moja desna rôka he is my right-hand man
polna rôka a handful
narejen z rôko (ročno) made by hand, handmade; (posel) handiwork, manual work
od rôk (oddaljen) out of the way
praznih rôk empty-handed
na svojo rôko (figurativno) in one's own name, of one's own accord, unauthorized
risanje s prosto rôko freehand drawing
držeč se za rôke hand in hand
prekrižanih rôk with one's hands (oziroma arms) folded
z dvignjeno rôko (with) hand upraised
z rôkami uprtimi v boke akimbo
držati, imeti rôke uprte v boke to hold one's arms akimbo
iz prve rôke at first hand
ne da bi rôko premaknil hands down
boriti se z rôkami in nogami to struggle with might and main
braniti se proti čemu z rôkami in nogami to fight against something tooth and nail (ali with might and main)
dati v rôko, rôke to hand
dati komu proste rôke (da kaj naredi) to give someone a free hand (to do something)
dobiti informacije iz prve rôke to get information at first hand
dvigniti rôke to lift up one's hands
dvigniti rôke nad glavo v začudenju to throw up one's arms in astonishment
dobiti kaj v rôke (figurativno) to get hold of something
rôke križem držati to fold one's arms and do nothing, to be idle
imeti pri rôki to have at hand
imeti polne rôke dela to have one's hands full
imamo ga v rôki (figurativno) he is in our power
imeti proste rôke (figurativno) to have free play
imeti mrzle, hladne rôke to have cold hands
dati rôko komu to give one's hand to someone, (v pozdrav) to shake hands with someone
imeti položaj trdno v rôki to have the situation well in hand
iti skozi mnogo rôk to pass through many hands
iti komu na rôko to help someone; to support someone, to patronize someone, to aid someone
lomiti rôke (figurativno) to wring one's hands
to mu gre od rôk (figurativno) he is skilled (ali clever) at it
izpustiti iz rôke, iz rok to let go
posel mu ne gre od rôk he is unskilled, he is a poor worker
delo mu gre dobro izpod rôk he is a quick worker
kupiti iz prve (druge) rôke to buy new (secondhand)
mahati z rôkami to gesticulate
ne izpustiti iz rôk not to let go, (da pade) not to let go (ali to let slip)
méti si rôke to rub one's hands
nositi na rôkah koga (figurativno) to treat someone with great care, to make much of someone, to treasure someone
nosijo ga na rôkah (figurativno) he is treated with the utmost consideration, he enjoys all kinds of favours
pasti komu v rôke to fall into someone's hands
prijeti za rôko to take by the hand
ponuditi, prožiti komu rôko to give (ali to hold out) one's hand to someone, (figurativno) to lend someone a helping hand
pljuniti v rôke (figurativno) to spit on one's hands
podaj mu rôko! shake hands with him!
prodati pod rôko to sell by private bargain (ali contract, treaty)
preiti v druge rôke to change hands
prosíti za rôko to propose (to), to ask in marriage, (nenadoma, pogovorno) to pop the question
pričakati koga z odprtimi rôkami to meet someone with outstretched hands, to meet someone enthusiastically
položiti rôke na kaj to lay hands on something, to put one's hands to
položiti rôko nase (figurativno) to commit suicide
položiti rôko na srce to lay one's hand on one's heart
podati si rôke to shake hands
sprejeti ponudbo z obema rôkama to jump at an offer
prekrižati rôke to cross one's arms
stisniti komu rôko to squeeze someone's hand, (pri pozdravu) to shake hands with someone
stiskati rôko v pest to clench one's fist
stati s sklenjenimi (prekrižanimi) rôkami to stand with folded (crossed) arms
vzeti v rôke to take in hand, to undertake
zadevo bom sam vzel v rôke I will take the matter into my own hands
fanta je treba vzeti v rôke (figurativno) the boy wants taking in hand
zlomiti si rôko to break one's arm
rôko si je zlomil he broke his arm, he had his arm broken
umijem si rôke nad tem I wash my hands of it, I will not be responsible
rôka rôko umiva (figurativno) one good turn deserves another, scratch my back and I'll scratch yours, fair exchange is no robbery
z obema rôkama zgrabiti priliko to jump at an opportunity
živeti iz rôk v usta (figurativno) to live from hand to mouth
bolje je vrabec v rôki kot golob na strehi (figurativno) a bird in the hand is worth two in the bush

rôka main ženski spol ; (do rame) bras moški spol

(pri nogometu) roka! main!
roke kvišku! haut les mains!
roke proč! bas les mains!
od rok à l'écart, à part, isolé, écarté
pod roko (iti) bras dessus, bras dessous, (skrivaj) sous main, en sous-main, sous le manteau
pri roki sous la main, disponible, prêt, préparé
na desno (levo) roko à (main) droite (gauche)
na lastno roko de son propre chef, de sa propre autorité
v roke g. N (pismo) à (l'attention de) M. N
z lastno roko de sa main, par ses mains
z roko v roki la main dans la main
iz prve roke de première main
iz roke v roko de main en main
z golimi rokami les bras nus
z mečem v roki l'épée à la main
z mojstrsko roko de main de maître
z odprtimi rokami les bras ouverts
s polnimi rokami à pleines mains
z roko delan fait (à la) main
morilska roka main meurtrière
prijateljska roka main amie
roko na srce! la main sur la conscience (ali sur le cœur), franchement, en toute sincérité
biti desna roka komu être le bras droit de quelqu'un
biti v dobrih rokah être en bonnes mains
dati (podati) roko komu donner (tendre) la main à quelqu'un
držati koga za roko tenir quelqu'un par la main
dvigniti roko nad koga lever la main sur quelqu'un
imeti čiste roke, čisto vest avoir les mains nettes
imeti lahko (srečno, zanesljivo) roko avoir la main légère (heureuse, sûre)
imeti v rokah tenir entre ses mains
imeti spretno, urno roko avoir de la main, n'avoir pas la main gourde
imeti trdno kaj v rokah avoir la haute main sur quelque chose
imeti zvezane roke (figurativno) avoir les mains liées
iti komu na roko aider quelqu'un, prêter la main à quelqu'un, donner un coup de main à quelqu'un
izročiti, dati v roko, v roke remettre en main(s)
križem roke držati tenir les bras croisés
oditi (vrniti se) praznih rok s'en aller (revenir) les mains vides
pasti komu v roke (figurativno) tomber entre (ali dans) les mains de quelqu'un
pisati z roko écrire à la main
podati si roko se donner la main
preiti v druge roke changer de mains, passer en d'autres mains
prijeti koga za roko prendre quelqu'un par la main
prositi žensko za roko demander la main d'une femme
pustiti komu proste roke laisser les mains libres (ali le champ libre) à quelqu'un, donner carte blanche à quelqu'un
stisniti komu roko serrer la main à quelqu'un, donner une poignée de main à quelqu'un
umazati si roke (figurativno) souiller ses mains
umiti si roke nad čem s'en laver les mains
vse, kar mu pride pod roko tout ce qui lui tombe sous la main
vzeti kaj v roke prendre quelque chose en main (ali dans ses mains)
za to bi dal roko v ogenj j'en mettrais ma main au feu
živeti le od dela svojih rok ne vivre que du travail de ses mains (ali que de ses bras)
delo mu gre hitro od rok il a le travail facile, il va vite en besogne
roka roko umiva une main lave l'autre
boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi mieux vaut tenir que courir, un tiens vaut mieux que deux tu l'auras

rôka mano f ; (do rame) brazo m

roke proč! ¡manos quietas!, ¡no se toque esto!
roka! (nogomet) ¡mano!
roke kvišku! ¡manos arriba!
od rok (oddajen) apartado, remoto, alejado
roko na srcé! ¡cada uno meta la mano en su pecho!
z mojstrsko roko de mano maestra
z odprtimi rokami (con) los brazos abiertos
z rokami v žepu (brezdelno) mano sobre mano
(na)pisan z roko escrito a mano
s polnimi rokami a manos llenas
(osebno) v (lastne) roke (predati pismo) en propia mano
pod roko bajo mano, (skrivaj) secretamente, subrepticiamente
iz prve (druge) roke de primera (segunda) mano
politika močne roke política f enérgica (ali de mano dura)
železna roka mano f de hierro
z zvezanimi rokami in nogami atado de pies y manos
stisk rok(e) apretón m de mano(s)
on je moja desna roka (él) es mi mano derecha
to je v božjih rokah Dios dirá
brati iz roke leer en (las rayas de) la mano
to je v njegovih rokah (fig) está en su mano, de él depende, a él toca decidir
biti v rokah koga ser en manos (ali en poder) de alg
za to dam roko v ogenj pondría por ello mis manos en el fuego
dati roke proč od (fig) desistir de, no preocuparse más de
imam zvezane roke (fig) tengo las manos atadas
imeti proste roke za tener libertad para, tener carta blanca
imeti čiste (umazane) roke tener las manos limpias (sucias) (tudi fig)
imeti mrzle (tople) roke tener las manos frías (calientes)
imeti srečno roko tener buena mano
imeti polne roke dela estar agobiado de trabajo
imeti pri roki tener a mano, tener al alcance de la mano
imeti koga v rokah (fig) tener a su merced a alg, fam tener a alg metido en el bolsillo
iti z roko v roki ir (cogidos) de la mano
dobro mu gre od rok se da mucha maña (para)
izpustiti kaj iz rok dejar escapar de las manos a/c
nositi koga na rokah (fig) fam traer en palmitas a alg; mimar a alg; mirarse en los ojos de alg
oditi praznih rok irse con las manos vacías
pasti v slabe roke caer en malas manos
položiti roko na koga poner a alg la mano encima
prekrižati roke cruzarse de brazos, estar mano sobre mano; estar con los brazos cruzados
prositi dekle za roko pedir la mano de una muchacha
pustiti komu proste roke dar carta blanca a alg; dejar plena libertad de acción a alg
priti v druge roke pasar a otras manos, cambiar de dueño
dati (podati) roko komu dar (tender) la mano a alg
stisniti (stresti) komu roko estrechar la mano a alg
umiti si roke (v nedolžnosti) (fig) lavarse las manos (en inocencia)
viti roke retorcerse las manos
vzeti kaj v roke tomar a/c en la mano, fig encargarse de (ali tomar por su cuenta) a/c
živeti od dela svojih rok vivir (del trabajo) de sus manos
živeti iz rok v usta vivir al día
roka roko umiva una mano lava la otra; una mano con otra se lava; amor con amor se paga; fam hoy por mí, mañana por ti
bolje vrabec v roki kot golob na strehi más vale pájaro en mano que buitre volando
braniti se z rokami in nogami defenderse con uñas y dientes

samouresničujoča se prerokba stalna zveza
(kar se zgodi zaradi vnaprejšnjega prepričanja) ▸ önbeteljesítő jóslat
Če smo optimistični in verjamemo, da se bo življenje izboljšalo, bo tako razmišljanje postalo samouresničujoča se prerokba. ▸ Ha optimisták vagyunk és hisszük, hogy az életünk jobbra fordul, akkor ez a gondolkodás önbeteljesítő jóslattá válik.
S tem, ko se ljubosumnež obnaša na način, ki odbija druge, postane ljubosumje samouresničujoča se prerokba, njene žrtve pa ostanejo brez ljubezni ali objekta, ki ga tako krčevito varujejo. ▸ A féltékeny fél taszítja a másik felet, ezzel a féltékenység önbeteljesítő jóslattá válik, és áldozatai szerelmük vagy annak tárgya nélkül maradnak, amelyhez oly görcsösen ragaszkodnak.
Sopomenke: samouresničujoča prerokba

se | sebe (si, se, sebi, seboj; sebi, sebe, sebi, seboj) pron. refl.

I.

1. (naglašene oblike) me, te, se, noi, voi, se; (nenaglašene oblike) mi, ti, si, ci, vi, si:
(za izražanje predmeta, kadar je identičen z osebkom dejanja) pazi, da si ne raztrgaš obleke attento a non stracciarti il vestito
vzemite me s seboj prendetemi con voi
po napornem teku sem se najprej sezul, se očedil in si privoščil mrzlo pivo dopo la dura corsa mi son tolto le scarpe, mi son fatto un bel bagno e mi sono scolato una bella birra fredda
poglejmo se vendar v oči in si povejmo vse po pravici! su, guardiamoci negli occhi e diciamoci tutta la verità!
na sliki se nisem prepoznal nella foto non mi riconobbi
naročiti si pivo ordinare (per sé) una birra

2. (v zvezi s 'sam' poudarja odnos do osebka) sé, sé stesso (-a):
bilo jo je sram same sebe si vergognava, aveva vergogna di sé stessa
verjeti sam vase credere, aver fiducia in sé

3. (v zvezi s 'sam' poudarja dogodke brez zunanje spodbude) sé, solo:
vrata so se odprla sama od sebe la porta si aprì da sola
to se razume samo po sebi lo si intende di per sé

4. (za izražanje vzajemne dejavnosti osebkov) si:
kmalu se bosta poročila si sposeranno presto
pozdraviti se, srečati se s kom salutarsi, incontrarsi con qcn.
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
samega sebe poln človek individuo pieno di sé
vsak človek je sebe vreden ognuno è degno di rispetto
sam sebi pripiši (krivdo) è colpa tua
biti sam sebi v nadlego essere di malumore
pozabljati sam sebe dimenticare sé stesso, essere altruista
prekositi samega sebe superare sé stesso
ne pustiti do sebe essere inavvicinabile
biti ves iz sebe essere fuori di sé
ne spraviti besede iz sebe non fiatare, non aprir bocca
imeti koga okoli sebe avere compagnia
priti k sebi riaversi, riprendere coscienza; riprendersi
dati veliko nase avere un'alta opinione di sé
ne imeti kaj nase deti non aver cosa mettersi, vestirsi
pog. spraviti podse sottomettere, soggiogare
spraviti vase mangiare
klicati vsakega zase chiamare uno per uno
obdržati zase tenere per sé, non confidare
šport. biti razred zase essere nettamente superiore
druge soditi po sebi valutare, giudicare gli altri col proprio metro, misurare gli altri su di sé
misliti pri sebi pensare dentro di sé
imeti kaj v sebi avere qcs. innato
imeti nekaj med seboj litigare, volersi bene
podreti mostove za seboj tagliarsi i ponti dietro
imeti kaj nad seboj avere preoccupazioni, problemi
izgubiti oblast nad seboj perdere l'autocontrollo, non saper dominarsi
imeti pod seboj delavce avere operai ai propri ordini, essere capo di operai
ne biti si na jasnem sam s seboj non saper chiaramente cosa si vuole
obračunati s samim seboj fare i conti con sé stesso
odnesti skrivnost s seboj portare il segreto con sé nella tomba
pog. imeti za seboj ves kolektiv avere l'appoggio di tutto il collettivo
PREGOVORI:
vsak je sebi najbližji il primo prossimo è sé stesso

II. se (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
bahati se vantarsi
bati se temere
kujati se fare il broncio
lotiti se česa accingersi a
ozirati se voltarsi
smejati se ridere
usesti se sedersi, sedere
zavedati se essere conscio
bleščati se scintillare, brillare
oddahniti se, si riprendere fiato, riposarsi

2. (v 3. os. sing. za izražanje dejanja s splošnim nedoločenim osebkom) si:
govori se si dice
piše se si scrive

3. (za izražanje trpnega načina) si:
trgovine se odprejo ob osmih i negozi (si) aprono alle otto
blago se dobro prodaja la merce si vende bene

4. (za izražanje brezosebnosti) si:
dani se si fa giorno

5. (s smiselnim osebkom v dajalniku za izražanje dogajanja brez hotenja osebka) mi, ti si, ci, vi:
kolca se mi mi vengono i rutti
želodec se mi obrača mi viene il voltastomaco

III. si (kot morfem)

1. (pri glagolih, ki brez tega morfema ne obstajajo):
drzniti si osare
opomoči si riprendersi
prizadevati si sforzarsi, impegnarsi
oddahniti, odpočiti si riprendere fiato, pren. tirare un respiro di sollievo

2. (za izražanje osebne čustvene udeležbe pri dejanju)
peti si cantare
žvižgati si fischiare, fischiettare
misliti si pensare (dentro di sé)
ne moči si kaj non poter non
dajati si opravka darsi da fare

skŕb souci moški spol , inquiétude ženski spol , peine ženski spol , chagrin moški spol ; (briga) préoccupation ženski spol , soin moški spol , sollicitude ženski spol

brez skrbi sans souci(s), sans crainte, tranquille
bodite brez skrbi soyez tranquille(s), ne vous inquiétez pas, familiarno ne vous en faites pas, ne vous faites pas de bile (ali de mauvais sang, de soucis)
biti v skrbeh, delati si skrbi être en souci, se faire des soucis, se soucier, s'inquiéter de quelque chose ali au sujet de quelqu'un, être en peine de quelque chose, familiarno s'en faire
delati, povzročati skrbi komu causer (ali donner) des soucis (ali des inquiétudes) à quelqu'un, mettre quelqu'un en souci, inquiéter quelqu'un, préoccuper quelqu'un
imeti skrbi avoir des soucis
imeti druge skrbi avoir d'autres soucis (en tête), familiarno avoir d'autres chats à fouetter
to je moja najmanjša skrb c'est le moindre (ali le cadet) de mes soucis
to je moja skrb (prepustite to meni) j'en fais mon affaire, laissez-moi faire, remettez-vous-en à moi
posvetiti posebno skrb čemu consacrer un soin particulier à quelque chose
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi petits enfants petites peines, grands enfants grandes peines

skŕb (-í) f

1. preoccupazione, affanno, assillo, apprensione, cura, grattacapo, croce:
biti v skrbeh esser in pensiero, essere preoccupato
skrbi ga mučijo, grizejo, morijo, tarejo le preoccupazioni lo tormentano, rodono, affannano
delati komu skrbi procurare grattacapi a qcn.
odriniti, pregnati, potlačiti skrbi cacciare (via) le apprensioni, gli affanni

2. pren. (dolžnost, obveznost) dovere, cura, obbligo, impegno:
ker ima druge skrbi, zanemarja družino poiché ha altri obblighi, trascura la famiglia
učenje naj bo tvoja glavna skrb lo studio sia il tuo principale dovere
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti brez skrbi vivere tranquillo, senza pensieri
inter. brez skrbi, vse se bo srečno končalo niente paura, tutto andrà per il meglio
šola mu je deveta, zadnja skrb della scuola non gliene importa niente
PREGOVORI:
majhni otroci majhne skrbi, veliki otroci velike skrbi figli piccoli fastidi piccoli, figli grandi fastidi grandi

skŕb preocupación f (za por) ; pena f ; pesadumbre f ; inquietud f , cuidado m ; (briga, skrbnost) solicitud f

skrb za reveže beneficencia f
brez (vsakih) skrbi sin preocupaciones, libre de cuidados
brez skrbi! ¡no hay cuidado!
biti v skrbeh; delati si skrbi estar preocupado (zaradi por) estar con cuidado, inquietarse (por), alarmarse (por), apenarse (por)
nobenih skrbi si ne delati no inquietarse por nada, no preocuparse por nada
bodite brez skrbi! ¡no se preocupe usted!, ¡descuide usted!, ¡no tenga usted cuidado!, f ¡pierda usted cuidado!
delati (povzročati) komu skrbi tener preocupado (causar preocupaciones) a alg
imeti skrbi tener preocupaciones
o tem si ne delam skrbi esto me tiene muy sin cuidado, eso me trae sin cuidado
imam druge (večje) skrbi tengo cosas más serias en qué pensar
to je moja najmanjša skrb es mi menor preocupación; eso es lo que por menos me preocupa
to je moja skrb (prepustite to meni) eso corre por mi cuenta; yo me encargo de eso; déjelo de mi cuenta
to prepuščam Vaši skrbi lo dejo a su cuidado
to je njegova skrb (za to je on odgovoren) eso corre de su cuidado

skríti (skríjem) | skrívati (-am)

A) perf., imperf. nascondere, celare, occultare:
skriti dokumente, dragocenosti nascondere documenti, preziosi
skriti na varno mettere al sicuro
skriti roke v žepe mettere le mani in tasca
skriti jok, smeh nascondere, celare il pianto, il riso
skrivati resnico occultare la verità
pren. skrivati glavo v pesek fare lo struzzo
skrivati leta non mostrare gli anni

B) skríti se (skríjem se) | skrívati se (-am se) perf., imperf. refl.

1. nascondersi, celarsi, occultarsi, defilarsi:
skrivati se v gozdu, med drevjem nascondersi nel bosco, nel folto degli alberi
vrh gore se je skril v oblake la cima della montagna è coperta dalle nubi
sonce se je že skrilo il sole è già tramontato
ko bi moral priznati svoja dejanja, se skriva za druge quando deve confessare le proprie malefatte, prende gli altri a propria scusa
skriti se v brlog intanarsi
v fantu se skrivajo talenti è un giovane molto dotato
skrivati se pred soncem non esporsi al sole
igre skrivati se fare, giocare a nascondino

sladkosneden pridevnik
1. (ki ima rad sladko) ▸ édesszájú
Sem zelo sladkosnedna, sladkarije so moj veliki greh. ▸ Nagyon édesszájú vagyok, az édességek az én nagy bűnöm.
Sladkosnednim obiskovalcem so pokazali torte, druge sladice in pecivo. ▸ Az édesszájú látogatóknak megmutatták a tortákat és más édességeket, süteményeket.
Sladico so razrezali na tisoč kosov in jih razdelili sladkosnednim radovednežem. ▸ A desszertet ezer darabra vágták és szétosztották az édesszájú kíváncsiskodók között.
Sopomenke: sladkosned

2. (navdušen; zagnan) ▸ ínyenc
Skriti viri pravijo, da je gospa zelo glasbeno sladkosnedna. ▸ Titkos források azt állítják, hogy a hölgy nagy zenei ínyenc.

sodíti juger quelqu'un, rendre la justice, porter un jugement sur ; (meniti) penser, estimer, croire

sodeč po novicah à en juger par les nouvelles
soditi po videzu juger sur (ali d'après) les apparences
soditi napačno, slabo juger mal
druge soditi po sebi juger d'autrui par soi-même
preostro soditi koga juger quelqu'un trop sévèrement, appliquer un critère (ali une norme) trop sévère à quelqu'un
v isto kategorijo soditi rentrer dans la même catégorie
v stroko soditi être du ressort (ali du domaine, de la compétence) de, être du métier (ali de la partie), être compétent
to ne sodi semkaj cela n'est pas à sa place ici, c'est déplacé

sosed samostalnik
1. (oseba iz bližnje stavbe) ▸ szomszédZačetno delovanje in načrti so krepko razburili sosede tovarne. ▸ A kezdeti üzemelés és a tervek nagyon felzaklatták a gyár szomszédait.Sodnik je skušal sprta soseda zlepa pobotati. ▸ A bíró megpróbálta kibékíteni a két szomszédot.

2. ponavadi v množini (prebivalec sosednje države) ▸ szomszédKot vselej je bil spopad z našimi južnimi sosedi dramatičen. ▸ Mint mindig, most is drámai volt a déli szomszédaink közötti összecsapás.Za vse kandidatke velja, da morajo najprej urediti vse morebitne mejne spore s sosedi. ▸ Minden jelöltnek először rendeznie kell a szomszédjaival fennálló határvitákat.
Francozi ne marajo sosedov Angležev in njihovega jezika. ▸ A franciák nem szeretik angol szomszédaikat és az ő nyelvüket.

3. (oseba, ki je zraven druge osebe) ▸ szomszédDvoboj dveh sosedov na lestvici je odločal o obstanku v ligi. ▸ A tabellán szomszédos csapatok párharca döntött a ligában maradásról.
Ne motimo svojih sosedov z govorjenjem, če jim ni do pogovora. ▸ Ne zavarjuk beszélgetéssel a szomszédainkat, ha nincs kedvük hozzá.

4. (o delu pokrajine ali stavbi) ▸ szomszéd
Delavski dom je bližnji sosed občinske stavbe. ▸ A munkásszálló az önkormányzati épület közeli szomszédja.
Na vrhu se je prav pred menoj v polnem sijaju razkazoval najbližji sosed Triglav. ▸ A csúcson közvetlenül előttem teljes pompájában ragyogott fel a legközelebbi szomszéd, a Triglav.
Ta gora, ki ima za soseda grad z istim imenom, je čisto šiljasta in pravi nebni sveder. ▸ A szomszédos, a várral azonos nevű, magasba törő, keskeny hegycsúcs igazi égimeszelő.

5. (o rastlini) ▸ szomszédPoleg bazilike je paradižniku dober sosed v vrtu tudi peteršilj. ▸ A bazsalikom mellett a paradicsomnak a petrezselyem is jó szomszédja.
Ugoden sosed čebuli je motovilec. ▸ A madársaláta hasznos szomszédja a hagymának.
Paradižnik ima rad za soseda regrat, ker korenine ščiti pred škodljivci. ▸ A paradicsom jószomszédi viszonyokat ápol a pitypanggal, mivel megvédi a gyökereit a kártevők ellen.

spravi|ti¹ (-m) spravljati s trudom, težavami: bringen, schaffen, kriegen, bekommen (dol herunterbringen, herunterschaffen, herunterkriegen, herunterbekommen, ven herausbringen, herausschaffen, domov heimbringen, heimschaffen, skupaj zusammenbekommen, zusammenkriegen ….)
spraviti iz koncepta aus dem Konzept bringen, aus dem Text bringen
spraviti iz ravnotežja aus dem Gleichgewicht bringen, figurativno aus der Fassung bringen, verstören
spraviti iz reda aus der Ordnung bringen
spraviti iz tira aus dem Konzept bringen, aus dem Gleis bringen
spraviti k pameti zur Räson bringen, zur Vernunft bringen
spraviti k sebi/pameti/zavesti zu sich bringen
spraviti komu kaj k zavesti zum [Bewußtsein] Bewusstsein bringen
spraviti na beraško palico auf den Bettelstab bringen
spraviti na dan kak predmet: hervorholen, figurativno ans Licht bringen, an den Tag bringen
spraviti na dnevni red aufs Tapet bringen, auf den Tisch bringen
spraviti na druge misli auf andere Gedanken bringen
spraviti na isti imenovalec gleichnamig machen, auf denselben Nenner bringen
spraviti na kolena in die Knie zwingen
spraviti na misel auf den Gedanken bringen (, [daß] dass …)
spraviti na noge auf die Beine bringen, divjad: aufjagen, občinstvo: mitreißen, bolnika: wiederherstellen, aufpäppeln
spraviti na oni svet ins Jenseits befördern
spraviti na pot auf den Weg bringen
spraviti na psa herunterwirtschaften
spraviti na skupni imenovalec auf einen Nenner bringen
spraviti na slab glas in Verruf bringen, in [Mißkredit] Misskredit bringen
spraviti na sled auf die Spur bringen
spraviti na stran beiseiteschaffen
spraviti ob pamet wahnsinnig machen
spraviti ob živce verrückt machen
spraviti pod mizo pri pitju: unter den Tisch trinken/ saufen
spraviti pod rušo unter den Rasen bringen
spraviti pod streho unter Dach und Fach bringen
spraviti pred sodišče vor Gericht bringen
spraviti v jok/smeh weinen machen/lachen machen, zum Weinen/Lachen bringen
spraviti v nesrečo ins Unglück stürzen
spraviti v neugoden položaj in eine schiefe Lage bringen, ins Hintertreffen bringen
spraviti v obup zur Verzweiflung bringen
spraviti v posteljo (dati spat) zu Bett bringen
spraviti v roke komu kaj (jemandem etwas) in die Hand spielen, zuspielen
spraviti v promet anbringen, an den Mann bringen
spraviti v slabo voljo (jemandem) aufs Gemüt schlagen, (jemanden) verstimmen, verdrießen
spraviti v stik in Berührung bringen (mit)
spraviti v tek in Gang bringen/setzen
spraviti v težave in Schwierigkeit bringen
spravi v tir wieder ins rechte Gleis bringen
spraviti v začudenje verwundern
spraviti v zagato in Teufels Küche bringen
spraviti v zmoto in das Irrtum führen, irreführen
spraviti se v grob s pijačo: sich zu Tode saufen
spraviti se v jezo z govorjenjem: sich in Wut/Zorn reden
spraviti s poti aus dem Weg schaffen
spraviti s sveta aus der Welt schaffen

stopnj|a¹ [ô] ženski spol (-e …)

1. šole, življenja, višinska: die Stufe (globinska Tiefenstufe, končna Endstufe, mirovanja Ruhestufe, najvišja Höchststufe, nevarnosti Gefahrenstufe, nižja Grundstufe, Unterstufe, nujnosti Dringlichkeitsstufe, prehodna Übergangsstufe, raketna Raketenstufe, razvojna Entwicklungsstufe, spodnja Unterstufe, srednja Mittelstufe, starostna Altersstufe, usmerjevalna Orientierungsstufe, višja v šoli Sekundärstufe, vmesna Zwischenstufe, vzponska Aufstiegsstufe, zgornja Oberstufe)
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja ruševja Legföhrenstufe, Krummholzstufe
geografija, rastlinstvo, botanika stopnja iglavcev Koniferenstufe
zaporedje stopenj die Stufenfolge
po stopnjah stufenartig, stufenweise
v več stopnjah mehrstufig
razdelitev na stopnje die Stufung, die Staffelung
razdeliti na stopnje stufen, staffeln, abstufen
na nizki stopnji [niedrigstehend] niedrig stehend
na višji stopnji fortgeschritten

2. (raven) die Ebene
na isti stopnji auf derselben Stufe, auf derselben Ebene

3. (rang) der Rang
plemiška stopnja der Rang
(krona plemiške stopnje die Rangkrone)
druge stopnje zweitrangig, nachrangig
prve stopnje ersten Grades, erstrangig

4. pravo (instanca) die Instanz (višja höhere)

stôpnja degré moški spol ; (korak, stopinja) pas moški spol , pied moški spol ; (raven) niveau moški spol , échelon moški spol , rang moški spol ; (rakete) étage moški spol ; (instanca) instance ženski spol ; (faza) phase ženski spol

od stopnje do stopnje de degré en degré, par degrés, d'échelon en échelon, par échelons, graduellement, progressivement
davčna stopnja taux moški spol (ali échelon) d'imposition
stopnja izobrazbe degré d'instruction (ali de culture)
jakostna stopnja intensité ženski spol
stopnja nasičenosti degré de saturation
nižja stopnja degré inférieur, premier cycle
osnovna stopnja premier degré, éléments moški spol množine
razvojna stopnja degré de développement
srednja stopnja (šola) second degré, classes moyennes
trdotna stopnja (degré de) dureté ženski spol; (jekla) trempe ženski spol
upornostna stopnja degré de résistance
stopnja vlažnosti degré d'humidité
enačba prve (druge) stopnje équation ženski spol du premier (second) degré

stôpnja (-e) f

1. grado:
stopnja invalidnosti grado di invalidità
stopnja sorodstva grado di parentela
stopnje sodišč, šol gradi dei tribunali, delle scuole

2. grado, fase; studio:
razvojna stopnja fase di sviluppo
začetna, končna stopnja fase iniziale, finale
načrt je na stopnji snovanja il progetto è in fase di elaborazione

3. mat. grado:
enačba, koren druge, tretje stopnje equazione, radice di secondo, di terzo grado

4. lingv. grado (di comparazione, di subordinazione)

5. muz. grado (di una scala musicale)
FRAZEOLOŠKA/TERMINOLOŠKA RABA:
živeti na stopnji divjaštva vivere allo stato selvaggio
kem. stopnja alkalnosti, kislosti grado di alcalinità, di acidità
stopnja alkohola grado alcolico
tisk. stopnja črk graduazione dei caratteri
alp. težavnostna stopnja (plezanja) grado
ekon. kovna stopnja titolo della moneta
geol. geotermična stopnja gradiente geotermico
jakostna stopnja potresa grado, magnitudo di un terremoto
lingv. prevojna stopnja grado apofonico
med. opekline prve, druge, tretje stopnje ustioni di primo, secondo e terzo grado
stopnja rodnosti, umrljivosti tasso di natalità, di mortalità

stôpnja grado m ; (stopinja, korak) paso m ; (faza) fase f ; (nivó) nivel m ; (rang) rango m ; (instanca) instancia f ; (rakete, satelita) fase f ; etapa f

od stopnje do stopnje por grados, gradualmente
davčna stopnja tasa f del impuesto, tipo m contributivo
jakostna stopnja grado de intensidad
stopnja nasičenosti grado de saturación
najvišja stopnja (fig) el máximo, el súmmum, fam el colmo
osnovna stopnja primer grado
razvojna stopnja grado de desarrollo
srednja stopnja segundo grado, (šola) grados m pl intermedios
upornostna stopnja grado de resistencia
stopnja vlažnosti grado de humedad
enačba prve (druge) stopnje ecuación f de primer (segundo) grado
biti (stati) s kom na isti stopnji estar al mismo nivel de alg

stran² ženski spol (-i …) (smer, mesto, plat) leva, desna …: die Seite (boljša Schokoladenseite, čelna Stirnseite, gradbeništvo, arhitektura Giebelseite, dlačna - pri krznu, koži Haarseite, dovodna/vstopna Einsteckseite, hrbtna/narobna Rückseite, Rückenseite, južna Südseite, kosmata Haarseite, kreditna Habenseite, notranja Innenseite, obalna Landseite, od Sonca osvetljena Tagseite, odvetrna pomorstvo Leeseite, osojna Schattseite, Schattenseite, podtlačna, sesalna Saugseite, prava Außenseite, prečna Querseite, prisojna die Sonnseite, Sonnenseite; privetrna pomorstvo Luvseite, sprednja Schauseite, severna Nordseite, spodnja Unterseite, spodnja stran lista Blattunterseite, sprednja Vorderseite, trebušna Bauchseite, upogibna Beugeseite, usnjena Lederseite, vrhnja Oberseite, vrtna Gartenseite, vzdolžna Langseite, vzhodna Ostseite, zadnja Hinterseite, Rückseite, zahodna Westseite, zunanja Außenseite, zunanja stran sklepa Streckseite)
cestna stran die Straßenseite (na cestno stran nach vorn heraus, zur Straße)
na pobočju: gornja stran die Bergseite
dolnja stran die Talseite
dobra stran der Vorteil, die starke Seite, das Gute an
druga stran die andere Seite, die Kehrseite (medalje die Kehrseite der Medaille)
na drugo stran čez cesto ipd.: nach drüben, preko plotu, potoka: hinüber
(rasti herüberwachsen)
z druge strani von drüben
stran obraza Gesichtsseite
slaba stran der Nachteil, die Schattenseite, schwache Seite
svetla stran Lichtseite
menjava strani šport der Seitenwechsel
zavzemanje za eno stran die Parteinahme

na strani an der Seite
na desni strani rechts, rechterhand, rechterseits
na levi strani links, [linkerhand] linker Hand, linkerseits
na gornji strani oben, obenliegend
na južni/severni/vzhodni/zahodni strani südseitig/nordseitig/ostseitig/westseitig
na spodnji strani unten, [untenliegend] unten liegend
vidljivost na vse strani die Rundumsicht
biti na strani koga an (jemandes) Seite stehen, für (jemand) Partei ergreifen, Partei nehmen für
imeti pravico na svoji strani das Recht auf seiner Seite haben
imeti simpatije na svoji strani eine gute Presse haben
na obeh straneh auf beiden Seiten, beiderseits
na vseh straneh überall, rundherum
na vse strani nach allen Seiten
leteti na vse strani [auseinanderfliegen] auseinander fliegen
na zadnji strani hinten hinaus, auf der Rückseite

ob stran an die Seite
ob strani an der Seite, abseits, (ob boku) seitlich
postaviti ob stran komu v pomoč: zur Seite stellen (se sich)
pustiti ob strani (ne upoštevati) außer Betracht lassen
stati ob strani beiseitestehen, (pomagati) zur Seite stehen, beistehen, z nasveti in dejanji: mit Rat und Tat beistehen

od strani von der Seite
gledati od stran von der Seite ansehen
od prednje/leve/desne/zadnje strani von vorn/links/rechts/hinten
pogled od sprednje/zadnje strani die Vorderansicht/Rückansicht
od nobene strani keinerseits

po strani auf der Seite
po babičini/materini/očetovi strani großmütterlicherseits/mütterlicherseits, väterlicherseits
po desni/levi strani rechts/links, rechtsseitig/linksseitig
hoja po levi/desni strani das Linksgehen, das Rechtsgehen
po drugi strani figurativno anderenteils, andererseits
po eni strani einesteils, einerseits
po spodnji strani unterseits

s strani seitens, vonseiten, von Seiten (des)
s strani države staatlicherseits, von Staats wegen
s strani uprave behördlicherseits
s strani vlade regierungsseitig

stran³ ženski spol (-i …)

1. der Teil
kriva stran der [schuldtragende] Schuld tragende Teil
ločen kot kriva stran schuldig geschieden
tožeča stran der klagende Teil
tožena stran der Beklagte ( ein -r)

2. pravo die Seite, die Partei (nasprotna Gegenseite, Gegenpartei, upniška Gläubigerseite)
stran pri pogajanjih o kolektivni pogodbi die Tarifpartei
nameni nasprotne/druge strani die Gegenabsicht
obveza druge strani die Gegenverpflichtung
priča nasprotne strani der Gegenzeuge
s strani tožnika klägerischerseits

strun|a¹ ženski spol (-e …) glasba die Saite (A A-Saite, basovska [Baßsaite] Basssaite, bordunska Bordunsaite, D D-Saite, G G-Saite, jeklena Stahlsaite, klavirska Klaviersaite, melodijska Melodiesaite, spremljevalna Begleitsaite)
strune množina Saiten množina, die Besaitung, der Saitenbezug
s štirimi/petimi/šestimi strunami viersaitig/fünfsaitig/sechssaitig
napeti strune Saiten aufziehen
napeti druge strune figurativno andere/strengere Saiten aufziehen
nihanje strun die Saitenschwingung
ubrati druge strune eine andere Tonart anschlagen
udariti na strune in die Saiten greifen
zaigrati na milejše strune figurativno gelindere Saiten aufziehen
brenkati na isto struno in dieselbe Kerbe hauen