Franja

stár -ja m (lat. sextarius) zastar. star, mjera, mera za žito i druge suhe stvari, 40 oka

stratifié, e [stratifje] adjectif razporejen v plasteh, druga vrh druge; slojevit, plastast, plastnat

montagnes féminin pluriel stratifiées slojevito gorovje

stratifier [-tifje] verbe transitif razporediti snovi v plasteh, eno vrh druge

sympathie [sɛ̃pati] féminin simpatija; nagnjenje ali medsebojna naklonjenost dveh oseb ali ene osebe do druge; soglasje v čustvih, duhovno sorodstvo; sočustvovanje, sočutje

grève féminin de sympathie solidarnostna stavka
accueillir un projet avec sympathie z naklonjenostjo sprejeti načrt
avoir, ressentir de la sympathie pour quelqu'un imeti, čutiti naklonjenost, simpatijo do koga
être en sympathie avec les malheureux sočustvovati, imeti sočutje do nesrečnikov
je ne suis pas en sympathie avec ce mouvement ne simpatiziram s tem gibanjem
inspirer la sympathie zbujati simpatijo, biti simpatičen
montrer, témoigner de la sympathie à quelqu'un (po)kazati svojo naklonjenost, svoje simpatije komu
recevoir des témoignages de sympathie à l'occasion d'une naissance, d'un deuil dobiti dokaze simpatije, sočustvovanja ob kakem rojstvu ali smrti (v družini)
croyez à toute ma sympathie prejmite izraze mojega iskrenega sočustvovanja, sožalja (vljudnostna formula)

sympathy [símpəɵi] samostalnik
simpatija, simpatiziranje, naklonjenost (for do, za)
sočustvovanje, solidarnost, razumevanje, ujemanje, soglasje; sočutje (for, with za, z)
delovanje ali učinkovanje enih organov na druge

in sympathy with iz naklonjenosti (simpatije) do
out of sympathy iz simpatije
sympathy strike solidarnostna stavka
I have no sympathy with (for) beggars nimam nobenega sočutja z berači
there is a perfect sympathy between them med njimi je popolna solidarnost
to offer one's sympathies to s.o. izraziti komu svoje sožalje, kondolirati

table-hop [téiblhɔp] neprehodni glagol
hoditi od ene mize do druge mize (v restavraciji)

transcendant, e [-sɑ̃dɑ̃, t] adjectif presegajoč druge, superioren; načdčuten, transcendenten

il n'est pas transcendant on ni posebno bister

transumare v. intr. (pres. transumo) veter. tranzimirati, (sezonsko) seliti se na druge pašnike

trȅbovati trȅbujēm (ijek., ek.)
1. biti potrebno: svim stvarima trebuje mjera; pa sad ovako kao što trebuje
2. potrebovati: to nužno trebujem
3. naročiti, sprejeti, prevzeti iz skladišča živežne in druge potrebščine za vojaščino ipd.: trebovati meso, hleb, uniforme, oružje

tujevérec -rca m stranac druge vjere, vere

umórnica ž ekspr. krepčilni napoj, kozarček vina ali druge pijače za utrujenega

unoriginal [ʌnərídžənəl] pridevnik
neizviren, neoriginalen; izposojen (npr. iz drugega jezika); iz druge roke

usato

A) agg.

1. rabljen; ponošen (obleka)

2. knjižno navajen

3. knjižno običajen:
esser usato a imeti navado

B) m

1. navada:
secondo l'usato po navadi, navadno, običajno

2. trgov. rabljene stvari, roba iz druge roke; rabljeni avtomobili:
mercato dell'usato tržnica rabljenih avtomobilov

vicissim, adv. (vicis)

1. izmenoma, izmenično, vzajemno, povratno: hanc veniam petimusque damusque v. H.

2. nasproti pa, z druge strani (pa), po (na) drugi strani (pa), zopet, spet: Pl., Ter., Lucr. idr., exspecto, quid ille tecum, quid tu vicissim Ci. ep., possetne uno tempore florere, deinde vicissim horrere terra? Ci., considera nunc vicissim tuum factum Ci., nos haec tibi nostra vicissim dicemus V., versi vicissim Rutuli V.

vjedògonja m (ijek.), vedògonja m (ek.) demon, ki človeku dela nevihte in druge nesreče

voyeur, euse [vwajœr, öz] masculin, féminin zalezovalec, radovednež; oseba, ki skrivaj prisostvuje seksualnim dejanjem kake druge osebe

without¹ [wiðáut] predlog
brez; zunaj, izven, pred, z druge strani

without doors zunaj hiše, pred vratmi
without doubt brez dvoma, nedvomno
without change železnica brez prestopanja
without number brezštevilen
times without number neštetokrat
without end brez konca, brezkončen
without fail zanesljivo, sigurno
things without us stvari zunaj nas
he met me without the gate dočakal me je pred glavnimi vrati
to do (to be, to go) without shajati (biti) brez, lahko pogrešati
without his seeing me ne da bi me on videl
it goes without saying to se samo po sebi razume, tega ni treba (niti) reči
he passed me without taking off his hat šel je mimo mene, ne da bi se odkril

xenogamy [zinɔ́gəmi] samostalnik
botanika oploditev s pelodom druge rastline, ksenogamija

zweckentfremden uporabiti za druge namene, nenamensko uporabiti

второстепенный druge stopnje; postranski