Franja

bevskanje samostalnik
1. (o oglašanju živali) ▸ csaholás
2. (zadirčno govorjenje) ▸ acsargás
Z mano je tip spregovoril dvakrat v življenju, če ne štejem bevskanja, ukazov in ostalih sranj. ▸ A fickó életében csak kétszer beszélt velem, ha leszámítom az acsargásait, a parancsait és a többi szemétségét.
Voditeljica ni niti enkrat prekinila tistih, ki si vzamejo svojih pet minut za bevskanje proti vsem, ki mislijo drugače. ▸ A műsorvezetőnő egyszer sem szakította félbe azokat, akik ötperces hírnevüket a másképp gondolkodók elleni acsargásra használják fel.

Bewandtnis, die, damit hat es folgende Bewandtnis s tem je pa tako; ... welche Bewandtnis es damit hat ... kaj je na stvari; es hat eine andere Bewandtnis mit to je drugače

bien¹ [bjɛ̃] adverbe dobro; (čisto) prav; saj, pač; zelo mnogo

eh bien! no! no torej!
bien que čeprav, dasi
si bien que tako da
ou bien ali pa
aussi bien que prav tako kot, kot tudi
quand bien même celó če, tudi če
bien sûr gotovo, seveda
bien autrement, bien évidemment čisto drugače, čisto jasno
bien entendu samoumevno, se razume, seveda
bien longtemps, bien souvent zelo dolgo, zelo pogosto
tant bien que mal kolikor toliko, za silo
bien meilleur, bien moins mnogo boljši, mnogo manj
les gens bien višja plast družbe, fini ljudje
bien des gens, bien d'autres mnogo ljudi, mnogi drugi
un homme bien poštenjak, vesten, resen človek
c'est bien lui to je (res) on
c'est bien simple to je čisto preprosto
il est bien de sa personne čedne zunanjosti je
elle a dû être bien dans sa jeunesse morala je biti lepa, ko je bila mlada
il est bien entendu que ... samo ob sebi se razume, da ...
on est bien ici tu se človek (kar) dobro počuti
c'est bien à vous de ... to je lepo od vas, da ...
j'ai bien téléphoné, mais tu n'étais pas rentré saj sem ti telefoniral, a tebe še ni bilo doma
aller, se porter bien dobro se počutiti
tout lui va bien vse se mu, ji dobro poda
être bien avec quelqu'un dobro se razumeti s kom
voilà qui commence bien! to se pa dobro, lepo začenja!
c'était bien la peine! (ironično) prav splačalo se je!
se donner bien de la peine zelo si prizadevati
bien fait pour lui! prav mu je!
vous feriez bien de ... dobro bi napravili, če ..., morali bi ...
vous avez bien de la chance imate veliko srečo
venir bien (botanique) uspevati
il ne se sent pas bien ne počuti se dobro
vouloir bien privoliti
je voudrais bien savoir rad bi vedel
il y a bien deux mois que ... dobra dva meseca je že, kar ...
cela vaut bien le double to je vredno najmanj dvakrat toliko
tout cela est bel et bien, mais ... vse to je lepo in dobro, toda ...
rira bien qui rira le dernier (proverbe) kdor se zadnji smeje, se najslajše smeje
tout est bien qui finit bien konec dober, vse dobro

ça [sa] pronom, familier to

à part ça v ostalem, sicer, drugače
et avec ça? (in) kaj še? sicer še kaj?
c'est ça tako je
c'est comme ça tako je to
ça y est! narejeno (je)! gotovo!
c'est ça, ce serait ça to bi bilo v redu
c'est toujours ça to je nekaj, vsekakor je nekaj
comme ça tako torej; tako tako
comme ci, comme ça tako tako, srednje
ça, par exemple! il ne manquait plus que ça! še tega je manjkalo!
il y a de ça to je precéj res, to kar drži
après ça po (vsem) tem
où ça? kje (pa)?
pas de ça! tega pa ne! ne tako! ničtakega!
plus que ça! še lepše!
pour ce qui est de ça kar se tega tiče
quoique ça kljub temu
rien que ça? ce n'est que ça? drugega nič? samo to?
sans ça sicer, drugače
ça dépend kakor se vzame, mogoče
ça va? ça marche? kako gre? kako je z zdravjem?
ah! ça res, zares
ça alors! kaj takega! na no no! na, ta je pa dobra!
ça oui! to že!

cambiare

A) v. tr. (pres. cambio) menjati:
cambiare i fiori nel vaso zamenjati cvetje v vazi
cambiare idea premisliti se
cambiare discorso preiti na drugo temo
cambiare vestito preobleči, preoblačiti se
cambiare strada pren. drugače se obnašati
cambiare aria spremeniti zrak, podnebje; pren. zamenjati bivališče, spraviti se na varno
cambiare vita pren. spremeniti način življenja, poboljšati se
cambiare treno prestopiti
cambiare le lire in franchi svizzeri zamenjati lire za švicarske franke
cambiare la marcia avto menjati prestavo

B) v. intr. menjati se; spremeniti, spreminjati se:
le mie idee sono cambiate col tempo moji nazori so se s časom spremenili

C) ➞ cambiarsi v. rifl. (pres. mi cambio)

1. preobleči, preoblačiti se

2. spremeniti, spreminjati se; preiti, prehajati (v):
spesso la gioia si cambia in dolore često se veselje sprevrže v žalost

carinski pridevnik
1. (o dejavnosti) ▸ vám-Postopek se začne in poteka tudi v skladu s carinskimi predpisi. ▸ Az eljárást a vámszabályoknak megfelelően kezdik meg és folytatják le.
Davčna in carinska uprava sta danes na svojih spletnih straneh objavili sezname največjih davčnih neplačnikov. ▸ Az adó- és vámhivatal ma a honlapján közzétette a legnagyobb adóhátralékosok listáit.
Povezane iztočnice: carinska deklaracija

2. (o dajatvi) ▸ vám-Uvoznik mora carinske dajatve plačati v 30 dneh, drugače mu prično teči zamudne obresti. ▸ Az importőr köteles 30 napon belül befizetni a vámterhet, ellenkező esetben késedelmi kamatot fizet.
Povezane iztočnice: carinska stopnja, carinski dolg

3. (o zgradbi ali območju) ▸ vám-Imamo tudi lastno carinsko skladišče na dveh lokacijah v Sloveniji. ▸ Szlovéniában két helyen is van saját vámraktárunk.

changer [šɑ̃že] verbe transitif iz-, za-menjati; spremeniti (en v); predrugačiti; dati sveže perilo (quelqu'un komu); verbe intransitif spremeniti se

se changer preobleči se, menjati obleko; pretvoriti se, preobraziti se (en v)
changer d'adresse spremeniti naslov
changer d'air spremeniti zrak, drugam iti
changer de l'argent, un billet menjati denar, bankovec
changer d'avis premisliti si
changer de batterie (figuré) seči po drugih sredstvih
changer en bien, en mal poboljšati se, poslabšati se
changer de cap (aéronautique) spremeniti smer poleta
changer de carrière menjati poklic, presedlati
changer de chemise preobleči srajco
changer son cheval borgne contre un aveugle (figuré) priti z dežja pod kap
changer de conversation, (populaire) de disque obrniti pogovor drugam
changer de coiffure spremeniti pričesko
changer de couleur spremeniti barvo, prebledeti
changer de crémerie (figuré) kam drugam iti
changer la distribution des rôles (théâtre) spremeniti zasedbo vlog
changer les draps preobleči posteljo
changer un enfant, un malade preobleči otroka, bolnika
changer son fusil d'épaule (figuré) privzeti drugačno taktiko, drugače se stvari lotiti
changer d'habits, de vêtements preobleči se
changer les idées à quelqu'un koga na druge misli spraviti
changer de logement preseliti se
changer de mains menjati lastnika
changer de pas menjati korak
changer de place premestiti se
changer de résidence spremeniti bivališče
changer de route (marine) spremeniti smer (vožnje)
changer subitement sprevreči se (vreme)
changer (de train) prestopiti (v drug vlak)
changer de vitesse menjati, preklopiti brzino
il a beaucoup changé zelo se je spremenil
cela vous change (familier) to je razlika, to je (sedaj) drugače za vas
les temps sont bien changés! časi so se spremenili!
cela ne change rien à l'affaire to na stvari nič ne spremeni
(familier) et pour changer, vous êtes encore en retard in kot po navadi ste spet zamudili

chi

A) pron. kdor:
chi cerca, trova kdor išče, najde
esco con chi mi pare hodim, s komer hočem

B) pron.

1. kdor:
si salvi chi può reši se, kdor se more
chi volesse provare, è libero di farlo kdor bi želel; naj poskusi

2. kdor(koli):
può entrare chi vuole lahko vstopi, kdor želi

C) pron. eden... drugi; ta... oni:
chi la pensa in un modo chi nell'altro eden misli tako, drugi drugače

Č) pron. kdo?:
chi credi di essere kdo pa misliš, da si?
chi te lo fa fare? čemu neki?
ma guarda un po' chi c'è! glej no, kdo je prišel!

compōnō -ere -posuī -positum

A. sestaviti (sestavljati), in sicer:

I.

1. z zunanjim obj. sestaviti (sestavljati), zložiti (zlagati), skladati, sklopiti (sklapljati), skupaj spraviti (spravljati): Pl., Ca., Plin. idr., i ergo intro et compone, quae tecum simul ferantur Ter., in quo (loco) erant ea composita, quibus rex te munerare constituerat Ci., pennas compositas parvo curvamine flectit O.; kolekt.: c. ligna in caminum Ca., aridum compone lignum H. naloži; pesn. z dat.: componens manibusque manus atque oribus ora V. roko v roko, usta na usta, virgineum latus Mercurio Pr. položiti k Merkurju.

2. occ. z acc. rei
a) blago za porabo zb(i)rati, čuvati, (s)hraniti: c. opes V., condo et compono, quae mox depromere possim H., c. herbas Col., cepam in fideliā Col., composito securus acervo Tib.
b) pepel in kosti umrlega zb(i)rati, shraniti: cinerem O., ossa Pr., cinerem ossaque Val. Fl.
c) orodje, vrvi idr. spraviti (spravljati), zgrniti (zgrinjati), dol spustiti (spuščati): armamenta (ladijske vrvi) Pl., L., arma H. položiti orožje = mir skleniti, altero erecto, altero composito supercilio Q. povesiti obrv.

3. z acc. personae
a) sovražno nasproti postaviti (postavljati), postaviti drugega proti drugemu, (s)pariti, združiti (združevati): Samnis … cum Pacideiano componitur Luc. ap. Non. (prim. Ci. De optimo genere orat. 6, 17), Aupili et Persi par pugnat, uti non compositum melius (par) cum Bitho Bacchius H., c. Threcem cum Threce Sen. ph., gladiatores sub eodem magistro eruditos inter se c. Q., gladiator compositus ad pugnandum Gell.; pesn. z dat.: componere se alicui, componi alicui Sil. postaviti se komu (na dvoboj): pren.: Lucan., Lact., Min., pergis pugnantia secum frontibus adversis componere H., cum artibus mariti, simulatione filii bene composita T. kos spletkam moža, par deo dignum, vir fortis cum mala fortuna compositus Sen. ph. v boju s hudo usodo, si quis casus duos inter se bonos viros composuerit Q.
b) pred sodiščem drugega proti drugemu postaviti (postavljati), predstaviti (predstavljati) koga iz oči v oči, soočiti (soočati) koga: Epicharis cum indice composita T., ubi cognitum reo seque et libertum pari sorte componi T.
c) prijateljsko zbliž(ev)ati, združiti (združevati), zediniti (zedinjati): is genus indocile ac dispersum montibus altis composuit V., et tabula una duos poterit componere amantes Pr.

4. primerjaje vzporediti (vzporejati), primerjati; z dat.: si audebunt, dignitati horum componant suam Ci., si parva licet componere magnis V., quodsi componere magnis parva mihi fas est O., aut audes cladi componere nostrae, nympha, tuam? O., homines divis componier non aequum est Cat.; s cum: si Metelli dicta cum factis composuit S., causam cum causa c. Q.

II.

1. s proleptičnim obj. celoto iz delov sestaviti (sestavljati), spojiti (spajati), strniti, napraviti, pripraviti (pripravljati): Q., Sil., exercitus eius compositus ex variis gentibus S., genus hominum compositum ex corpore et anima est S. je sestavljen, c. venena O. (z)mešati, medicamentum Col., medicamenta Cels., medicamentum ad idem (malum) Cels., narcissinum (unguentum) ex flore narcisso Plin.; med.: componitur infans per suos numeros O. nastaja del za delom; o besedotvorju: vitilitigatores, quos Cato eleganter ex vitiis et litigatoribus composuit Plin., verba composita, voces compositae Q.; (o zidarjih) (se)zidati, (z)graditi, (po)staviti: qui cuncta composuit Ci. (o stvarniku sveta), tutā possis urbem componere terrā V. ustanoviti, aggere composito tumuli V. nasuti, c. domum Vell., templa deis O., mensam gramine Sil. narediti iz …; pren.: napraviti, skleniti: gratiam inter eas Ter., pacem L., V., Pr., foedus V.

2. occ.
a) ustno ali pismeno kaj sestaviti (sestavljati), (s)pisati, napisati, (s)pesniti, zložiti (zlagati): Plin., Plin. iun., Gell., et meditata manu componit verba trementi O., blanditias tremulā c. voce Tib., c. stipulationes et iudiciorum formulas Ci., actiones, commentarium consulatum sui, testimonium Ci. ep., librum Ci., libros Ci. ep., ab isto libro, quem tibi magister ludi … ex alienis orationibus compositum dedit Ci., c. artes (rhetoricas) Ci., poëma Ci. ep., H., versūs H., Pr., Q., carmen H., O., Q., Suet., carmina compono, hic elegos H., c. tristes libellos Pr. žalostinke, elegije, laudes alicuius, cantūs Tib., amores O., res gestas H., ne quibus litteris crederent nomine Marcelli compositis L., c. leges Lucr., libellos, commentarios, grammaticam, artem Q., bellum Troicum, tempora Iliaca Vell., rationes familiares T.; z dat. (komu, čemu, za koga, za kaj): praetori carmen (besedilo) Ci., Socrati reo orationem Q., carmen, quale componi victoribus solet Q. zmagoslavna pesem, carmen lyrae Pr., carmen celebrandae Metelli memoriae Sen. ph., scaenae (za gledališče) fabulas T.; s praep.: c. artificium de iure belli Ci., volumen de tuenda sanitate Cels., praecepta de liberorum educatione Q., libros de Helvidi ultione Plin. iun.; oratio ad conciliandos plebis animos composita L., c. carmen ad lyram Q.; libri, quos pro te et in illum composuisti Plin. iun.; Kako? c. exordium nimium apparate Corn., c. bene, male Q., aliquid Latine Suet.; verba Aeschyleo cothurno Pr. v Ajshilovem koturnu = v resnem slogu, fortia virorum illustrium facta heroicis composita versibus Amm.; carmina in hunc operis morem c. H., composita in magnificentiam oratio T. v visokem slogu.
b) skupno kaj določiti (določati), (za)snovati, dogovoriti (dogovarjati) se, domeniti se o čem, zastran česa: res composita est Ter., ita compositis rebus S., dies composita rei gerendae L., composito iam ante consilio L., ictum iam foedus et omnes compositae leges V. in vse določbe so dogovorjene, compositā horā H. ob dogovorjeni uri; pogosto slabš. = α) kaj skrivaj določiti, zasnovati: composita est fallacia Pl., c. crimen Ci., composito dolo digrediuntur S., c. crimen et dotum T., proditionem, seditionem T., ubi locus veneficii tempusque composita sint T., c. fabulam Volsci belli L., blandaque compositis abdere verba notis Tib.; z osebnim obj.: napelj(ev)ati koga (h kakemu zločinu): aliquem pretio S. fr. β) (tudi o posamezniku) izmisliti (izmišljati), (za)snovati, hinavčiti, hliniti: tu istuc hodie malo tuo compositis mendaciis advenisti Pl., composita dicta e pectore evolvunt suo Acc. ap. Non., non bene mendaci risus componitur ore Tib., c. insidias alicui Tib. ali in aliquem Pr. ali inter se T., verba et fraudes Pr., adulationem Cu.; tudi: v govoru kazati kaj drugače, npr. večje ali slabše kakor je v resnici, potvarjati: aliquid in maius, in deterius c. S. tr. — V pomenu dogovoriti se se glag. veže: s praep.: c. societatem praedarum cum latronibus S. fr., ut domi compositum cum Marcio erat L., c. res inter se S., compositis inter se insidiis S.; s finalnim stavkom: Pl., ita causa componitur, ut item palaestritae Bidini peterent Ci., compositum inter ipsos, ut Latiaris … strueret dolum T.; z inf.: componunt Florus Belgas, Sacrovir … Gallos concire T.; z odvisnim vprašanjem: cum summa concordia, quos dimitterent quosque retinerent milites, composuerunt L. Od tod kot adv. pt. pf. v abs. abl. compositō po dogovoru, kakor je bilo dogovorjeno: Ter., N., V.; tako tudi ex compositō: S. fr., L., Cu., T., Suet. ali dē compositō: Ap.

B.

1. uravnati, poravna(va)ti, v red spraviti (spravljati), urediti, prirediti (prirejati), (o laseh) počesati, (raz)česati (si): Lamp., Hier., togam H., Q. poravnati, lepo nabrati, se componere O., Plin. iun. (met.) = obleko si poravna(va)ti, torum bene c. O. lepo urediti, pulvinum facili manu O., capillum satis commode Pl., composito et delibuto capillo Ci., compositis crinibus V., c. comas O.; pren. c. vultum (vultūs) obraz kazati: voltūs componere famae Tib.; vultum componere resni, črnogledi obraz kazati: Plin. iun., vultum … componens ad speculum in omnem terrorem Suet. ali miren in brezbrižen obraz kazati, hliniti miroljubnost: Q., Plin. iun. ali (v pl.) prijazen obraz kazati: iam libet … componere vultūs O.

2. occ.
a) uravna(va)ti = v pravo lego (smer, stanje) spraviti (spravljati): diductis aedificia angulis vidimus moveri iterumque componi Sen. ph. in da s tem dobe spet prejšnji položaj, ad ictum … gladii compositā cervice Sen. ph. s tilnikom, uravnanim za …; poseb. uravna(va)ti medic.: c. iugulum, ossa Cels., si (infans in utero) forte aliter compositus est Cels. če ima drugačno lego, ore stamina c. Cael.
b) uravna(va)ti = oblikovati, tvoriti, pripraviti, napraviti (napravljati): linamentum in modum collyrii Cels., circuli compositi ad imaginem … vertebrarum Cels. c. utramque manum ad modum aliquid portantium Q., eodem modo compositum aliquid ex penicillo Cels., cubiculum in ambitionem compositum Sen. ph. opremljena za poveličevanje.
c) voj. čete urediti (urejati), razporediti (razporejati), v red spraviti (spravljati), namestiti (nameščati), razpostaviti (razpostavljati), razvrstiti (razvrščati): c. cohortes, subsidia S. fr., insidias T., Iust., Eutr. zasedo nastaviti, exercitum in hibernaculis S. zbrati, legionem pro ripa T., sua quemque apud signa T., classiarios in numeros legionis T., numero compositi (equites) in turmas V. ali eques compositus per turmas T. nameščeni po eskadronih, agmen ad iter magis quam ad pugnam compositum L., c. exercitum viae (dat.) pariter et pugnae T., compositi firmis ordinibus T. v strnjenih vrstah, compositi hostium ordines T. stisnjene vrste, iam acie compositi T. v bojno vrsto postavljeni, Frisios, Batavos propriis cuneis c. T. v poseb. klinasto bojno vrsto postaviti; c. se ad confligendum Sis. ap. Non.
č) ret. besede primerno postaviti (postavljati), razporediti (razporejati), razvrstiti (razvrščati): quam lepide lexeis compostae (gl. opombo) ut tesserulae Luc. ap. Ci., verba componere et quasi coagmentare Ci., componere et struere verba Ci.
d) pesn. k počitku položiti (polagati), zlekniti se: aulaeis iam se regina superbis aureā composuit spondā V., ubi iam thalamis se composuere V. ko so polegle, vix passus defessa senem componere membra V., bene compositus somno vinoque O., quiete compositi Q.; pren.: diem componet vesper V. bo končal, se componere in villa Plin. iun. iti na pristavo v pokoj; poseb. mrliča položiti na oder: peream, precor, ante toroque mortua componar O., componi in lecto Sen. ph. ali lecto Pers.; od tod evfem. = pokopati, zagrebsti: Tib., componi tumulo eodem O., compositus prope cineres cognatos Cat., sunt tibi cognati? haud mihi quisquam; omnes composui H., placidā compostus (gl. opombo) pace quiescit V. počiva mirno v grobu, iunctos nos arena componet Petr., c. Pisonem T.

3. pomiriti (pomirjati), (po)tešiti, upokojiti: motos componere fluctus V., mare compositum est O. (prim.: Bohinjsko jezero stoji pokojno, F. Prešeren); c. res Cu., turbatas seditione res L., res Germanicas Suet., controversias regum C., negotium S.; pren.: c. lites V., bellum S., V. končati, discordias T., rebelles barbarorum animos pace T., plura moderatione magis quam vi T.; brezos.: summam fuisse voluntatem, ut componeretur C. da bi se poravnal prepir, fieri non potuit, ut componeretur Ci. da bi zavladal mir; occ. (o deželah, narodih idr.): c. Armeniam T., compositi T. umirjeni, pokorjeni; (o osebah ali njihovem duhu): amicos aversos c. H. spraviti, (via) composito Scirone patet O., Vitellianos ad modestiam c. T. do pohlevnosti pomiriti, animum, mentem Cels.

4. urediti, odrediti, prirediti (prirejati), pripraviti (pripravljati): sponte mea componere curas V. zadeve urediti, ex sententia omnibus rebus paratis compositisque S., ego itinera sic composueram, ut Nonis Quinctilibus Puteolis essem Ci. ep. sem bil tako uravnal, quod adest, memento componere aequas H. uredi si ravnodušno, kar je tukaj = uživaj trenutek. Namen se izraža z ad ali in in acc.: auspicia ad utilitatem rei publicae composita Ci. za blaginjo države prirejeni, veste servili in dissimulationem sui compositus T. v suženjski preobleki (da ga ne bi prepoznali); med.: cunctis in tristitiam compositis T. na videz žalostni, tako tudi: compositus in reverentiam T. (prim. compositus 3. c) β)). — Od tod adj. pt. pf. compositus 3, adv. -ē

1. sestavljen, zložèn: (oratio) non continua, sed composita Q.

2.
a) dobro urejen: nihil videtur … magis compositum Ter., c. gradūs V., incessus tute compositus Petr. umirjena hoja, composite ambulare Col. umirjeno korakati, composite sedere Sen. ph. pravilno se držati, composite indutum et amictum esse Gell.
b) (o govoru) dobro urejen = pravilno (po pravilih umetnosti, umetelno) sestavljen: oratio ali dicendi genus Ci., non sunt composita verba mea S., in his quoque erunt eadem aliqua, omnia vero compositiora Q., composite et apte dicere, composite eloqui Ci.; (o govorniku) umirjeno govoreč, umirjen: orator c. Q., fiunt pro compositis exsultantes Q.
c) v red spravljen, urejen, uravnan, pravilen: capillus H., O. počesani lasje, res publica Ci., T. ali civitas T., Fl. dobro urejena država (državna uprava); subst. composita -ōrum, n urejeno stanje, državni red: pax et composita S., movet composita S., composita turbare T.; (o osebah) urejen, določenih pravil: compositum ordinatumque fore talem virum Sen. ph.

3. occ.
a) ustvarjen, oblikovan: equus bene naturā compositus Corn., quae (litterulae tuae) solent compositissimae … esse Ci. ep. prav lični.
b) voj. (dobro) urejen, uravnan: exercitus S., composito agmine legiones ducere L. ali composito agmine ire Cu. ali composito agmine incedere T. v strnjenih vrstah, acrior impetu quam compositior ordine ullo pugna fuit L.
c) „prirejen“ za kaj = α) pripravljen, pripraven, narejen za kaj, izurjen v čem: perficiam, ut nemo umquam … compositior ad iudicium venisse videatur Ci., arte quadam in ostentationem (virtutis) compositus L., pedes ad gressum compositi Col., Titus naturā atque arte compositus alliciendis etiam Muciani moribus (dat.) T. β) (s stranskim pomenom finalnosti) na videz (kažoč) kaj: in adulationem compositus Cu. s priliznjenim obrazom, in maestitiam c. T. z žalostnim obrazom, in securitatem c. T. kakor da se čuti varnega, in obsequium c. T.
č) izmišljen, (pri)hlinjen, nepristen, navidezen: quae ficta atque composita videri volunt Q., haec fabulosa atque composita videntur T., indignatio c. T. hlinjena ogorčenost, litteras compositas pro veris legebat Gell., dolo composito Eutr. pod zvito izmišljeno pretvezo.

4. pomirjen, miren, pohleven, hladnokrven, nestrasten, ravnodušen: c. ac probus vultus Sen. ph., vultu composito T., Plin. iun. ali compositus ore T. z navidezno mirnim obrazom, vir aetate composita T., c. mens Sen. ph., actio, affectūs mites atque compositi Q., compositius cuncta quam festinantius agere T.

Opomba: Nenavaden pf. composīvēre: T. (Annal. IV, 32; tudi conposuere). — Kontr. pt. pf. compostus: Luc. ap. Ci., Varro Atacinus ap. Sen. rh. in Sen. ph., Lucr., V.

contrārius 3, adv. -ē (contrā)

1. nasproti (na nasprotni strani) ležeč, stoječ, nasproten: ad eam ripam, quam constituerat, non ad contrarium appellere Ci., collis nascebatur adversus huic et contrarius C. proti njemu obrnjen in na drugi strani stoječ, contraria litora Asiae Mel., c. auris Plin., contraria (= adversa) vulnera T. rane spredaj na prsih; z dat.: his idem contraria duo (tigna) … statuebat C. tem nasproti, Carmaniis contraria pars Mel., soli c. gemma Plin.; z inter: binae partes terrae contrariae inter se Lact. (o vzhodu in zahodu).

2. (prav) nasproten = na (prav) nasprotni strani nahajajoč se, z nasprotne strani prihajajoč, na (prav) nasprotno stran idoč, na drugo plat: contraria pars terrarum Ci., c. ictus Ci. sunek od nasprotnika, in contrarias partes fluere (o rekah) Ci. ali contrariā regione labi Ci. ali in contrariam partem revinciri (o gredeh) C. na nasprotne strani, v nasprotni smeri, Scythiam invasit boreas, contraria tellus madescit ab austro O. južna stran, c. fluctus Val. Max., ventus Ps.-Q., Lact., contrario amne subvehere aliquid Plin. proti vodi, c. quadriremes Suet. ki se srečujejo, sidera contrarie procedentia Ci. zdaj počasi, zdaj hitro; z dat.: vento contrarius aestus O., classi contraria flamina O. ki nasproti vejejo, contrarius evehor orbi O. nasproti; v primerjanju z atque, ac, kakor: contrario motu atque caelum Ci., altera (aquila) in contrariam ac ferebatur partem se ipsa convertit Val. Max. Subst. contrārium -iī, n nasprotna stran: in contrarium cadere umbras Plin., in contrarium nare Plin. proti toku.

3. pren.
a) nasproten, nasprotujoč si, protiven, protisloven, navzkrižen, ne ujemajoč se: Icti., c. quaedam vis, pars causae, c. epistulae, litterae Ci., sententiae Ci., Val. Max., leges Q., in contrarias partes disputare ali disserere Ci. naprej in nazaj (= za kaj in zoper kaj) govoriti, monstrum tam ex contrariis diversisque inter se pugnantibus naturae studiis cupiditatibusque conflatum Ci., aut bono casu aut contrario Ci., saepe in isdem, saepe in contrariis causis versati sumus Ci., si rex ea vult, quae Thebanis sunt utilia, gratis facere sum paratus; sin autem contraria, non habet auri argentique satis N., dum vitant stulti vitia, in contraria (vitia) currunt H., sive voluptas est sive est contrarius ardor Lucr., ambigue scriptum aut contrarie Ci., verba relata contrarie Ci. v nasprotjih, contrarie dicere Corn.; z dat.: omnis voluptas honestati est contraria Ci., illi virtuti contrarium vitium est inaequalitas Q., dementia res est sanitati contraria Sen. rh., clementiae contrariam imperiti putant severitatem Sen. ph., fatis contraria fata V., qui color fuit albus, nunc est contrarius albo O.; redk. z gen.: huius … virtutis contraria est vitiositas Ci. nasprotje; z inter: Gell., orationes inter se contrariae, Aeschini et Demostheni Ci., opiniones inter se contrariae Q. Kot subst. contrārium -iī, n in pl. contrāria -ōrum, n nasprotje, nasprotek, protivnost, različnost α) v sg.: optimum ex contrario nitet Sen. ph., in contrarium disputare T.; z ac, kakor: contrarium sine ulla religione decernebat, ac … paulo ante decreverat Ci.; pogosto v zvezi s praep.: ex (poklas., tudi že pri N. ē) contrāriō (pravzaprav = z nasprotnega stališča) nasprotno, nasproti pa, pak: atque ego hoc ex contrario contendo Ci., huius ex contrario dignitas … in dies augebatur C., apud illos e contrario nemo ad id officium admittitur nisi honesto loco N., potest ergo aliquid moveri et non fluere, et e contrario non potest fluere nisi in unam partem Sen. ph.; redk. per contrārium nasprotno, nasproti pa: Ulp. (Dig.); contrārium kot govorna podoba = nasprotje, protistavek, protirek: Corn. (IV, 19, 27), Ci. (De inventione I, 28, 42). β) v pl.: conferre pugnantia et comparare contraria Ci., lex imperat honesta, prohibet contraria Ci., contrariorum contraria sunt consequentia Ci., diversae vocant animum in contraria curae V., auctoris sortem in contraria mutet O. v nasprotno (nasprotje), tako tudi: Caeneus in contraria versus O. (= iz deklice v dečka spremenjen); z gen.: contraria rerum bonarum, artium contraria Ci.; z dat.: quis non diversa praesentibus contrariaque exspectatis aut speret aut timeat? Vell., qui contraria deo faciat Lact. nasprotje temu, kar bog (dela); s quam: Aug., CL., qui contraria faciat quam deus Lact. vse drugače kakor bog.
b) occ. α) nasproten, sovražen, zoprn, nenaklonjen, neugoden: contrariis dis Varr., c. arma O. sovražnikovo, exta T., Suet. neugodno; z dat.: stirps fatis contraria nostris V., nona (dies) contraria furtis V. neugoden (ker že mesec sveti), litora litoribus contraria V., quod si forte tuis non est contraria votis (puella) Pr., scorpionibus contrarius stellio Plin., aliquis mihi invenitur maxime contrarius Ph. najhujši sovražnik. Kot subst. contrāriī -ōrum, m nasprotniki, sovražniki, zoprniki: Vitr. β) namenu (smotru) nasproten, neprimeren, neprikladen, nesmotrn, kvaren, škodljiv: otium maxime contrarium C. kaj škodljivo, quod, cum Lepidus contionaretur … , maxime contrarium fuit Asin. Poll. in Ci. ep., exercitationes magna ex parte contrariae T. škodljive, contrarie dicere aliquid T. neprikladno, neprimerno; z dat.: (loca) Averna vocantur nomine, … quia sunt avibus contraria cunctis Lucr., hyssopum stomacho contrarium Plin., cum ipsi, qui dicit, inutile … , tum causae contrarium Q., a philosophia eum (Neronem) mater avertit, monens imperaturo contrariam esse Suet.; z inf.: hoc facere contrarium est Col., ne carmine quidem ludere contrarium fuerit Q.

cosa ženski spol stvar, reč, predmet; okolnost; dogodek; dejstvo; ideja, domislek; (v nikalnih stavkih) nič

cosa de približno
cosa de ocho días okrog osem dni
veinte o cosa así približno dvajset
a cosa de las ocho proti osmi uri
cosa de comer nekaj za pod zob, jestvina
cosa y cosa uganka
cosa del otro jueves nekaj izrednega (redkega); stara (premlačena) stvar
¡brava cosa! (ironično) lepa stvar!
ninguna cosa nič
poca cosa malo
es poca cosa je čisto nepomembno
poquita cosa nepomemben človek
decir una cosa nekaj reči
decir una cosa por otra napačno se izraziti, lagati
no decir cosa nobene ne črhniti
no decir con cosa brezglavo govoriti
dejando una cosa por otra da bi drugam usmerili pogovor
no dejar cosa con cosa vse v največji nered spraviti
allí no hay cosa con cosa tam je vse na glavo postavljeno
no hacer cosa a derechas zelo nespretno ravnati
como quien hace otra cosa prikrivaje, hinavsko
era cosa de ver a... bilo je nenavadno, kako ...
no hay tal cosa temu ni tako; nikakor
la cosa marcha stvar napreduje, gre naprej
pasado en cosa juzgada ki je postal pravomočen
no se le pone cosa par delante on gre čez vse zapreke
no me queda otra cosa ne preostane mi nič drugega; ne vidim drugega izhoda
como quien no quiere la cosa s hlinjeno brezbrižnostjo, hinavsko
es cosa de nunca acabar temu ni ne konca ne kraja
ser fuerte cosa neobhodno potreben biti; biti težaven
otra cosa es con guitarra to bomo šele videli (odgovor na bahaško govorjenje)
no sea cosa que v nasprotnem primeru, sicer, drugače, sicer bi bil primoran (kot svarilo)
es cosa mía to je moja stvar, to se mene tiče
¡es cosa de él! to je prav njemu podobno!
no es cosa de reír to ni smešna stvar
no es cosa del otro mundo to ni nič nenavadnega
no tener cosa suya biti zelo reven
tomar una cosa por otra napačno nekaj razumeti, motiti se
no valer (no ser) cosa nobene vrednosti ne imeti, biti zanič
no vale gran cosa ni kaj prida, ni mnogo vredno
no es ni artista ni cosa que valga temu še mnogo manjka do umetnika
a cosa hecha z zanesljivim uspehom
como si tal cosa meni nič, tebi nič; čisto mirno
cada cosa en su tiempo, y los nabos en adviento vsaka stvar ob svojem času
cosa cumplida, sólo en la otra vida nič ni popolnega na tem svetu
no hay cosa escondida que a cabo de tiempo sea bien sabida končno pride le vsaka stvar na dan
cosa mala nunca muere kopriva ne pozebe
¿qué cosa? kaj je? kaj se je zgodilo?
¿qué es cosa y cosa? kdo ugane?
¡cosa rara! kako nenavadno! čudno!
cosas pl posli, opravki; imetje, premoženje
cosas de viento brezkoristne stvari
cosas que van y vienen nestanovitnost sveta
el curso de las cosas potek stvari (dogodkov)
corran las cosas como corrieren naj se zgodi, kar hoče
decir cosas mnogo govoriti; kramljati; pripovedovati
disponer sus cosas svoje stvari v red spraviti
son cosas del mundo tako je pač na tem svetu
no son cosas del otro jueves (ali del otro mundo) to ni nič novega, to so stare (znane) stvari
ante todas cosas predvsem
las cosas de palacio van despacio to bo dolgo trajalo, to se bo še zelo vleklo
¡muchas cosas (ali mil cosas) a su hermano! mnogo pozdravov vašemu bratu!
¡qué cosas tienes! kaj ti ne pade v glavo!
¿no serán tus cosas? si nisi tega sam izmislil?
¡las cosas que se ven! česa vsega človek ne vidi
¡ésa es la cosa! v tem grmu tiči zajec!

cuando ko, kadar, kakor hitro; če; dokler ne; ker; tudi če, četudi

cuando V. quiera po Vaši želji
cuando quiera kadarkoli
cuando sea necesario če bo treba; v sili
lo dejo para cuando vengas pustim to, dokler ne prideš ti
cuando niño kot otrok; v svoji otroški dobi
cuando la recolección med žetvijo
cuando lo dice él, será cierto ker on to pravi, bo že res
cuando no estuviera obligado a hacerlo če ne bi bil prisiljen to napraviti
cuando no če ne; sicer; drugače
incluso cuando celó če
de vez en cuando, de cuando en cuando tu pa tam, od časa do časa, včasih, marsikdaj
hasta las diez cuando más kvečjemu (največ) do desete ure
cuando menos najmanj, vsaj
cuando más, cuando mucho kvečjemu, največ

če if; in case

če ne unless, if not
razen če except when, except if, unless
tudi če even if
celó če even if, even supposing that; though
če že as long as
če slučajno if by chance
če ne bi bilo but for
on bi bil umrl, če ne bi bilo mene he would have died but for me
če le (samó da) provided that
če le pride provided that he comes
če le ni drugače predpisano po zakonu unless otherwise provided by the law
če ne bi bilo... were it not for...
vstani, če ne ne (= sicer) boš zamudil vlak get up, or else you'll miss the train
stori to takoj, če ne ti bo žal do it at once, or else you'll be sorry

človek dialoga frazem
(o razumni osebi) ▸ párbeszéd embere
Nekateri ga imajo za človeka dialoga in menijo, da bo z njim lažje doseči izpustitev talcev. ▸ Néhányan a párbeszéd emberének tartják, akivel könnyebb lenne elérni, hogy elengedjék a túszokat.
Je človek dialoga, sposoben upoštevati mnenja tudi drugače mislečih. ▸ A párbeszéd embere, képes figyelembe venni az eltérő gondolkodású emberek véleményét is.

da konj.

1. (v pripovednih odvisnikih) che:
škoda, da zapraviš toliko časa peccato che tu perda tanto tempo
ni dvoma, da imaš prav è indubbio che tu hai ragione
bojim se, da je prepozno temo che sia troppo tardi

2. (v vzročnih odvisnikih za glagoli čustvovanja) che:
kesa se, da je tako ravnal si pente di essersi comportato così
veseli me, da si prišel ho piacere che tu sia venuto

3. (v namernih odvisnikih) da, zato da perché:
povedal sem ti zato, da bi se znal ravnati te l'ho detto perché tu sappia regolarti

4. (v načinovnih odvisnikih z nikalnico) senza:
planil je v sobo, ne da bi potrkal è piombato nella stanza senza bussare

5. (v primerjalnih odvisnikih s kakor, kot, ko) come se, come:
smeje se, kot da se ni nič zgodilo ride come se non fosse successo niente

6. (v posledičnih odvisnikih s tako, toliko) tanto... che, tanto... da:
tako ga je udaril, da ga je položil na tla lo colpì tanto forte da stenderlo a terra

7. (v pogojnih odvisnikih) če bi se:
vse bi bilo drugače, da nisem bil tako lahkomiseln se non fossi stato così sconsiderato, tutto sarebbe diverso

8. (v časovnih odvisnikih) che:
počakal sem, da se je odteščal aspettai che si rifocillasse

9. (eliptično za izražanje)
a) ukaza, želje: ○:
da bi te strela! ti venisse un accidente!
b) ugibanja: ○:
pa ne, da si bolan non sarai mica malato?!
c) začudenja: ○:
da te ni sram vergognati!
č) poudarjanja, pojasnjevanja: ○:
da smo si na jasnem: tega ne trpim več mettiamolo bene in chiaro: questo non lo tollero più
d) stopnjevanja z dodatno trditvijo: per:
in živela sta zadovoljno, da ne rečem srečno e vissero contenti, per non dire felici

10. (za omejevanje povedanega z le, samo) solo che, soltanto che:
delal je zagnano, le da tega ni videl nihče lavorava indefessamente, solo che nessuno sembrava accorgersene

de od, iz; pri; zaradi, nad; o; v, na; za

nativo de Portugal po rodu iz Portugalske
de ello se desprende iz tega sledi
la ciudad de Berlin mesto Berlin
el mes de mayo mesec maj
máquina de coser šivalni stroj
de este lado s te strani
de madrugada, (muy) de mañana (zelo) zgodaj zjutraj
de día podnevi
de noche ponoči
de verano poleti
de mucho atrás že dolgo
de vez en cuando včasih, tu pa tam
no soy de sus amigos nisem eden njegovih prijateljev
anillo de oro zlat prstan
ocuparse de baviti se z
llorar de gozo jokati od veselja
morir de sed umreti od žeje
padecer de una enfermedad trpeti za boleznijo
desesperar de obupati nad
quejarse de pritoževati se nad
¡guárdate de mí! čuvaj se me!
mudarse de casa preseliti se
cambiar de conducta spremeniti svoje vedenje
es de rigor nujno je; strogo je predpisano
colmar de favores obsuti z naklonjenostjo
vestido de blanco belo oblačen
de viva voz ustno
María Moreno de Perez Marija Perez roj. Moreno
de camino na poti
de memoria na pamet
de paso obenem, hkrati; mimogrede
de sobra odvečen
de repente nenadoma
estar de pie stati (na nogah)
de un salto ganó la calle z enim samim skokom je bil na ulici
servir de criado biti za služabnika
trabajar de albañil delati kot zidar
le hablo de tú tikam ga
¡pobre de su padre! ubogi njegov oče!
¡pobre de mí! ubogi jaz!
¡ay de ti! gorje ti!
de ti a mí med nama
de no haberlo dicho tú če tega ne bi bil rekel ti
de no ser así drugače, sicer
acaba de publicarse pravkar izšlo
has de comprender que moraš razumeti, da
debo de decir moram reči
¿es de creer? je to verjetno?
a fin de z namenom, da bi
de herrero a herrero no pasan chispas vrana vrani oči ne izkljuje

décider [deside] verbe transitif odločiti, skleniti; določiti

décider de quelque chose odločiti o čem
il a décidé de partir sklenil je, da odpotuje
décider quelqu'un à quelque chose pripraviti koga do česa, nagovoriti koga k čemu
je l'ai décidé à ce voyage pregovoril sem ga za to potovanje
se décider à quelque chose, se décider à faire quelque chose odločiti se za kaj
se décider à une opération odločiti se za operacijo
en décider odločiti, prinesti rešitev
le sort en a décidé autrement usoda je o tem drugače odločila
mon sort se décide aujourd'hui moja usoda se odloča danes

different [dífrənt] pridevnik (differently prislov) (from)
različen, drugačen, drugovrsten, nepodoben; nenavaden

in a different way drugače
as different as chalk from cheese ko noč in dan (različen)

differēnza f

1. razlika, različnost:
una bella differenza precejšnja razlika
fare differenza razlikovati, drugače ravnati, gledati na kaj
non fa differenza isto je
a differenza di za razliko od, drugače od

2. mat. razlika, razloček, diferenca

discolor -ōris, abl. -e in -ī, n pl. -ia, gen. -ium različne barve (gen. sg.), raznobarven, pester: Varr., signa Ci., auri aura V., miles O. = črni in beli kamenčki na igralni deski, via Val. Fl., aves Plin., vestis Cu., Fl., arma Fl.; z dat. druge barve kakor … , drugačen od … , čemu neprimeren, s čim neujemajoč se: vestis alba discolor fatis meis O., matrona meretrici dispar erit et discolor H. drugače (t.j. v belo stolo) oblečena (medtem ko vlačuga nosi pisano togo); pren. različen, neenak, nepodoben: usus rerum Pers., Hiberia Val. Fl., pelago non discolor amnis Stat. — Soobl. fem. discolōra: Ap., Prud., M., Symm., discolōria vestis: Petr.