Franja

sir(r)ee [sərí:] samostalnik ameriško, pogovorno = sir

no, sir(r)ee! ne, dragi moj!, ne, prijateljček!

soul [sóul] samostalnik
duša; psiha; duševnost; duh
figurativno pobudnik, glava, vodja; utelešenje, poosebljenje; bit, bitnost, srce, jedro; oseba, človek, prebivalec; smisel, nagnjenost (for za)
energija, moč

by my soul pri moji duši! pri moji veri!
in my soul of souls v globini moje duše
upon ('pon) my soul! pri moji duši (veri)!
All Souls' Day cerkev vernih duš dan
cure of souls skrb za duše, dušebrižništvo
my good soul moj dragi
the greatest souls of the past največji duhovi preteklosti
immortality of soul neumrljivost duše
the life and soul of duša (in srcé) (česa)
the poor little soul revček
a simple soul preprost, skromen človek
he is a good old soul on je dobra duša
he is the soul of honour on je poosebljena čast
to call one's soul one's own figurativno biti sam svoj gospodar, ne biti suženj
do come with us, there's a good soul pojdite no z nami, to bo lepo od vas (bodite tako dobri)!
to keep body and soul together ostati pri življenju
he doesn't make enough to keep body and soul together ne zasluži dovolj za življenje
he put his whole soul into his work vso svojo dušo je vložil v svoje delo
I do not see a single soul žive duše ne vidim

synechītis -idis, acc. -im, f sinehítida, sinehitíd, dragi kamen, sicer imenovan galactites: eandem leucogaeam et leucographitim appellant et synechitim, in attritu lactis suco ac sapore notabilem, in educatione nutricibus lactis fecundam Plin.

špárgelj botanika asparagus

špárgelji so letos dragi asparagus is dear this year

turkiz samostalnik
1. (dragi kamen) ▸ türkizNosi diamante in bisere, včasih safirje, na počitnicah turkize. ▸ Gyémántokat és gyöngyöket, néha zafírokat, nyaraláskor pedig türkizeket hord.

2. neštevno (o barvi) ▸ türkizNajljubša kremna senčila so v sijočih barvah turkiza. ▸ A kedvenc krémes szemhéjfestékeim csillogó türkizszínűek.

védno adv. sempre; knjiž. ognora:
vrata so vedno odprta la porta è sempre aperta
priti vedno v pravem trenutku arrivare sempre a proposito
reke še vedno naraščajo i fiumi crescono ancor sempre, continuano a crescere
za vedno nas je zapustil naš dragi ... ci ha lasciati per sempre il nostro caro...
denarja imeti vedno manj aver sempre meno soldi

vieux, vieil, vieille [vjö, vjɛj] adjectif star; zastarel; dolgoleten; betežen od starosti; obrabljen, ponošen; masculin, féminin starec, starka

le bon vieux temps dobri stari časi
un vieil ami star prijatelj
les vieux pluriel, (populaire) starši
les vieilles gens stari ljudje
mon vieux moj dragi
il a l'air vieux videti je star
se faire vieux (po)starati se; delati se starega
ne pas faire de vieux os (familier) ne doživeti (visoke) starosti, ne živeti dolgo
les vieux jours starost
vieille fille stara devica

vstopnina samostalnik
(plačilo za vstop) ▸ belépődíjKljub dragi vstopnini se je pustne prireditve udeležilo več kot 150.000 ljudi. ▸ A magas belépődíj ellenére a farsangi rendezvényen több mint 150.000 fő vett részt.

ᾰ̓γᾰθός 3 [adv. εὖ – comp. ἀμείνων, βελτίων, κρείσσων, λωίων, λῴων; ep. poet. ἀρείων, βέλτερος, λωίτερος, φέρτερος – sup. ἄριστος, βέλτιστος, λώιστος, λῷστος; poet. βέλτατος, φέρτατος, φέριστος] 1. o osebah: dober, vrl, hraber, pošten, plemenit, pripraven, zmožen (τέχνην, εἰς, πρός, κατά τι, ἔν τινι); βοήν: vrl vikač ali klicar; v nagovoru: ὠγαθέ dragi moj; οἱ ἀγαθοί plemenitaši, aristokrati; καλός κἀγαθός korenjak in poštenjak, vzor moža. 2. o stvareh: dober, koristen, τινός za kaj, proti čemu, srečen (βίος), rodoviten (χώρα), ugoden (ὄναρ); ἀγαθὰ πράγματα ugoden položaj, sreča, dragocenosti. 3. subst. τὸ ἀγαθόν dobro, korist, dobrota, sreča; pl. dobrine, vrline; zaloga, (bojni) živež, plen; sladčice; ἀγαθὰ φρονέων dobrohoten, dobro misleč, εἰς ἀγαθόν, ἐπ'ἀγαθῷ v blagor (korist, prid), v dobrem namenu; εἰς ἀγαθὰ πείθεσθαι dober svet poslušati, ἀγαθὰ εὑρίσκομαι najdem milost.

ἄπφα dragi moj.

βήρυλλος, ὁ, ἡ dragi kamen, beril NT.

μάκαρ, αρος, fem. μάκαιρα, sup. μακάρτατος, v prozi vzpor. obl. μακάριος 3 (sup. μακαριώτατος) 1. premožen, imovit, bogat. 2. srečen, blažen, οἱ μάκαρες blaženi, nebeščani, pokojniki; μακάρων νῆσοι otoki blaženih, kjer stanujejo duše umrlih junakov; ὦ μακάριε dragi moj (ali ironično: oj ti nedolžna duša).

ξένος 3, ep. ion. ξεῖνος [Et. iz ξένϝος, ghs-enwos, ghs-: sor. lat. hostis (prv. pom. tujec), slov. gost, nem. Gast] 1. adi. tuj, inostranski, inozemski, nenavaden, nov, neznan, nevešč τινός, χθών, γαῖα tujina, ἐν ξέναισι χερσί v rokah tujcev; adv. ξένως ἔχω τινός tujec sem, neizkušen sem v čem. 2. subst. ὁ ξένος a) tujec, inostranec, prišlec; b) vojak-najemnik; c) gostinski prijatelj (gost in gostitelj), prijatelj, pobratim; v nagovoru: ὦ ξεῖνε dragi moj. 3. ἡ ξένη a) tujka, inostranka; b) (sc. χώρα) tuja dežela, tujina.

σάρδιον, τό σάρδι(ν)ος, ὁ sard, karneol (dragi kamen) NT.

σαρδ(ι)-όνυξ, υχος, ὁ sardioniks (dragi kamen) NT.

τᾶν¹, τάν (ὧ τᾶν) dragi moj!

τέκνον, τό, poet. τέκος, ους, τό [Et. kor. teq, gl. τίκτω. – Obl. dat. pl. τέκεσσι in τεκέεσσι] otrok, dete, sin, hči, potomec, mladič; φίλε τέκνον dragi sinko.

ὑάκ-ινθος, ὁ, ἡ hijacint: 1. cvetlica. 2. dragi kamen.

φέρ-τερος 3 (φέρω) ep. poet. vrlejši, hrabrejši, močnejši, odličnejši, boljši, koristnejši. – sup. φέρ-τατος in φέρ-ιστος 3 zelo vrl, najboljši, najodličnejši (posebno v ogovoru: preljubi, predragi, moj ljubi, dragi moj).

χαλκηδών, όνος, ὁ kalcedon (dragi kamen) NT.