Franja

équipier, ère [ekipje, ɛr] masculin, féminin, sport član, -ica ekipe, moštva; igralec -lka

équipier sélectionné pour l'équipe nationale za državno reprezentanco izbrani igralec

equipo moški spol oprema, oprava; (ladijsko) moštvo

equipo de fútbol nogometno moštvo
equipo de novia nevestina bala
equipo nacional državno reprezentančno moštvo
equipo selecto izbrano (elitno) moštvo

État [eta] masculin država

État capitaliste, démocratique, socialiste, totalitaire kapitalistična, demokratična, socialistična, totalitarna država
État populaire ljudska država
États de l'Eglise Cerkvena država
État fédératif, fédéral, confédéré zvezna država
État membre država članica
État multinational država z večnarodnostmi
État d'origine domovinska država
État policier policijska država
États pontificaux papeška država
État tampon, vassal (ali
tributaire ) tamponska, vazalna država
États-Unis (d'Amérique) Združene države Amerike
affaire féminin d'État državna zadeva; familier važna stvar
budget masculin de l'État državni proračun
capitalisme masculin d'État državni kapitalizem
chef masculin d'État državni poglavar
confédération féminin, union féminin d'États zveza držav
conseil masculin d'État državni svet
coup masculin d'État državni udar, prevrat
crime masculin d'État zločin proti državi
dette féminin de l'État državni dolg
homme masculin d'État državnik
secret masculin d'État državna tajnost
planification féminin par l'État državno planiranje
secrétaire masculin d'État državni tajnik
pouvoir masculin, puissance féminin d'État dr

first¹ [fə:st] pridevnik (firstly prislov)
prvi, najzgodnejši, prvovrsten

at first hand iz prve roke
ameriško first board začetni tečaj
first cause pravzrok
First Commoner predsednik spodnjega doma parlamenta
to come first biti najboljši
first day nedelja
first cost proizvodna cena
first finger kazalec
first floor britanska angleščina prvo nadstropje, ameriško pritličje
ameriško first, last and all the time nenehno, neomajno
First Lord of the Admiralty minister za mornarico
First Sea Lord komandant mornarice
First Lord of Treasury minister za državno zakladnico
to go first peljati se v prvem razredu
ameriško first lady prezidentova žena
first name krstno, dano ime
first night premiera
ameriško I could not get to the first base nobenega uspeha nisem imel
First International prva internacionala
first lieutenant nadporočnik
in the first place predvsem
at first sight na prvi pogled
first thing na prvem mestu; pogovorno navsezgodaj
first refusal predkupna pravica

gobierno moški spol vlada, državna oblast; ustava; uprava; gubernija, provinca; vojska komanda; oskrbništvo (hiše), nadzorstvo; smernica; spretnost; krmarjenje

ama de gobierno hišna oskrbnica
empréstito del gobierno državno posojilo
para su gobierno da se veste ravnati
por vía de buen gobierno za splošni blagor
mirar contra el gobierno (hum) škiliti
servir de gobierno služiti kot norma (smernica)

gospodarstv|o srednji spol (-a …) die Wirtschaft, -wirtschaft (celotno Gesamtwirtschaft, denarno Geldwirtschaft, dirigirano Zwangswirtschaft, državno Staatswirtschaft, finančno Finanzwirtschaft, kolektivno Kollektivwirtschaft, komunalno Kommunalwirtschaft, lesno Holzwirtschaft, lovsko Jagdwirtschaft, menjalno Fruchtwechselwirtschaft, Tauschwirtschaft, naftno Ölwirtschaft, narodno Volkswirtschaft, naturalno Naturwirtschaft, Naturalwirtschaft, pašno Weidewirtschaft, pašno-košno Mähweidewirtschaft, plansko Planwirtschaft, plinsko Gaswirtschaft, svetovno Weltwirtschaft, toplotno Wärmewirtschaft, travno Feldgraswirtschaft, tržno Marktwirtschaft, vodno Wasserwirtschaft, zasebno Privatwirtschaft, zbiralno Sammelwirtschaft)
minister za gospodarstvo der Wirtschaftsminister
ministrstvo za gospodarstvo das Wirtschaftsministerium
kmečko gospodarstvo die Hofstelle, landwirtschaftlicher Betrieb
polkmečko gospodarstvo der Zuerwerbsbetrieb
gozdno gospodarstvo das Forstunternehmen, der Forstbetrieb, die Waldwirtschaft, Forstwirtschaft
socialno tržno gospodarstvo soziale Marktwirtschaft
stanovanjsko gospodarstvo das Wohnungswesen
kar se tiče gospodarstva in Wirtschaftsdingen
učenec v gospodarstvu der Auszubildende (Azubi)
učenka v gospodarstvu die Auszubildende

government [gʌ́vəmənt] samostalnik (of, over)
vodstvo, vlada
slovnica rekcija, vezanje

government control dirigirano gospodarstvo
government bonds državne obveznice
government loan državno posojilo
government subsidy državna podpora
petticoat government vlada žensk

grēppia f

1. jasli:
alzare la greppia pren. slabo plačati

2. pren. državna služba (državna plača):
la greppia dello Stato državna služba, državno korito

*haut, e [o, ot] adjectif visok; velik; (z)gornji, visoko ležeč, višji; globok; glasen, jasen; figuré vzvišen, plemenit, imeniten, odličen; ošaben, aroganten; (krivica) vpijoč; segajoč v davnino; adverbe visoko, glasno; masculin višina, vrh, zgornji del, najvišja točka; višji ali gornji del

la haute (populaire) visoki krogi
l'arbre a 10 mètres de haut drevo je 10 metrov visoko
à haute voix glasno
au haut de na višini (česa)
au, en haut de zgoraj na, zgoraj v
de haut od zgoraj, figuré zviška
de haute lutte s silo, siloma
de haute mer visokomorski
de haute tête dvignjene glave
d'en haut od zgoraj, z neba
du haut de z vrha
du haut du balcon z balkona
du, de haut en bas od zgoraj do spodaj, figuré prezirljivo, zaničljivo
en haut zgoraj, navzgor, kvišku
en haut lieu na višjem mestu (= pri osebah na oblasti)
là-haut tam, tu gori, zgoraj
sur le haut du jour okoli poldneva
tout haut čisto glasno
haut la main brez truda, lahkó, igraje
haut les mains! roke kvišku!
haut les bras! na delo
haut les cœurs! kvišku srca!
la mer est haute morje je razburkano
Chambre haute (politique) gornja zbornica
(chapeau masculin) haut de forme cilinder (klobuk)
mer féminin haute plima
ton masculin haut aroganten ton
ville féminin haute gornje mesto
ordre masculin d'en haut višji ukaz
le Très-Haut (religion) Vsemogočni
haut-allemand, e visokonemški
haut et court kratkomalo
haute antiquité féminin davni stari vek
la Haute Italie gornja Italija
les hauts et les bas srečni in nesrečni trenutki (v življenju)
haut commandement masculin višje poveljstvo
haute conjoncture féminin visoka konjunktura
haute considération féminin visoko čislanje
haut en couleurs kričečih barv; svež (polt); zelo rdeč, živ, barvit (slog)
Haute Cour féminin (de justice) visoko (državno) sodišče
la Haute Couture vodilne modne hiše
hautes études féminin pluriel visokošolske študije
haut fait masculin (d'armes) junaško dejanje
la haute finance denarna aristokracija
haut fourneau masculin plavž
haute futaie féminin visoki gozd
haute main féminin glavno vodstvo
haut mal masculin božjast
la haute mer odprto morje
haute montagne féminin visoko gorstvo, gorovje
haute nouveauté féminin zadnja modna novost
haut le pied nevprežen, neobložen, nenatovorjen
haute saison féminin glavna sezona, višek sezone
haute trahison féminin veleizdaja
haute volée, haute société féminin visoka, boljša družba
avoir la haute main imeti premoč
avoir la haute main dans quelque chose imeti glavno besedo pri čem, voditi kaj
avoir une haute opinion de quelque chose imeti visoko mnenje o čem
avoir le verbe haut glasno, zapovedovalno govoriti
avoir de hautes visées visoko stremeti
être haut de jambes imeti dolge noge
faire un haut-le-corps planiti kvišku, razburiti se
gagner le haut zbežati
jeter, pousser les hauts cris glasno se pritoževati, tóžiti, tarnati
marcher, porter la tête haute pokonci glavo nositi, figuré ne si imeti kaj očitati
parler haut glasno govoriti
penser tout haut glasno misliti
porter haut la tête visoko nositi glavo
le prendre de haut avec quelqu'un predrzno, arogantno, zaničljivo ravnati, govoriti s kom
regarder quelqu'un de haut gledati zviška na koga
tenir la bride haute brzdati, krotiti
tenir la dragée haute à quelqu'un pustiti koga dolgo čakati
tenir en haute estime visoko ceniti
tenir le haut du pavé biti gospodar po

helm¹ [helm] samostalnik
navtika krmilo, krmilni ročaj
figurativno vodstvo, vlada, uprava
arhaično čelada

the helm of state državno vodstvo
to be at the helm biti na krmilu, vladati
to take the helm prevzeti oblast, priti na krmilo
navtika down helm z vetrom
navtika up helm proti vetru

imperial cesarski

ciudad imperial svobodno državno mesto
coche imperial omnibus, voz cestne železnice
imperial y real cesarsko-kraljevi
los imperiales cesarske čete, cesarski pristaši
imperial f streha pri kočiji, posteljni baldahin; sedež s streho (v kočiji); mirabela (sadež)

impinguare v. tr. (pres. impinguo)

1. odebeliti, rediti

2. pren. zrediti; obogatiti; napolniti:
le forti imposte impinguano le casse dello stato veliki davki polnijo državno blagajno

īnfula -ae, f

1. volnena obveza, naglavna obveza, infula, tj. široka obveza iz bele volnine s škrlatno rdečimi trakovi, ki so si jo pritrjevali okoli glave s trakom, imenovanim vitta, katerega konca sta na desni in levi strani prosto visela. Infulo so nosili:
a) svečeniki in svečenice (poseb. vestalke) O., Iust., Lucan., Lucr., Stat., Isid., Prud., praesto mihi sacerdotes Cereris cum infulis ac verbenis fuerunt Ci., Phoebi sacerdos, infula cui sacrā redimibat tempora vittā V.
b) ljudje, ki so prosili za pomoč ali zavetje in mirovni poslanci: inermes cum infulis sese portā proripiunt C., velata infulis navis L., reges cum infulis Iust., L., T.
c) v pozni cesarski dobi oblastniki in cesarji: pozni Icti., inf. curules Cass., magistratūs Amm.; z infulo so okraševali tudi darilne živali ter podboje svetišč in svetih poslopij: L., Fl., (hostia ad aram) lanea dum niveā circumdatur infula vittā V., infula in geminos discurrit candida postes Lucan.

2. metaf. (z infulo okrašene osebe in stvari so navdajale Rimljana s svetim strahom in so zanj veljale za nedotakljive) od tod: his insignibus atque infulis imperii Romani venditis Ci. (nedotakljivo državno imetje), hae litterae (filozofija) apud mediocriter malos infularum loco sunt Sen. ph. je nedotakljivo, ipsas miserias infularum loco habet Sen. ph. na lastno nesrečo ima svet strah.

instruction [-ksjɔ̃] féminin pouk, vzgoja, šolanje, šolstvo; izobrazba, znanje; juridique preiskava, proces; pluriel navodilo (za uporabo), (službeni) predpis

instruction primaire, secondaire, supérieure ljudskošolsko, srednješolsko, visokošolsko šolstvo
instruction pastorale škofovsko pastirsko pismo
instruction judiciaire sodna preiskava
juge masculin d'instruction preiskovalni sodnik
instruction militaire vojaška vzgoja
instruction obligatoire, gratuite obvezno, brezplačno šolanje
instruction préalable, préliminaire, préparatoire predpreiskava
instruction professionnelle poklicna, strokovna izobrazba
instruction publique (javno, državno) šolstvo
instruction religieuse verouk
instruction de service službeni predpis
instruction d'une cause, d'un procès vódenje pravde
instruction civique državljanska vzgoja
instruction criminelle kazenska preiskava, kazenski postopek
instructions d'emploi navodilo za uporabo
instructions secrètes tajna navodila
code masculin d'instruction criminelle kazenskopravni pravilnik
cours masculin d'instruction izobraževalni tečaj
défaut masculin d'instruction pomanjkanje vzgoje
avoir une instruction solide imeti solidno izobrazbo
être sans instruction biti brez izobrazbe, neizobražen
cela servira à son instruction to mu bo v pouk

iūs², iūris, n (stlat. jous, prvotno ievos, potem iovos, gen. iovesis, iz tega iūs, iūris po sinkopi; prim.: lat. iūstus, iūrgō)

1. (človeško) pravo (naspr. fās božje pravo), zakonilo, (pravno) ustanovilo (določilo), pravda: omnia humanitatis iura violare Ci., iura dare H., V. ustavo dati, principia iuris Ci., ius anceps novi, causas defendere possum H., ius ac fas colere L., ius ac fas omne delere Ci., contra ius fasque Ci., S., hoc fas ac iura sinunt V., ius bonumque (pravo in pravičnost) apud eos non legibus magis quam naturā valebat S., condere nova iura L., natus in libero populo inter iura legesque L., ius discere Aug. učiti se pravo(znanstvo) (v Rimu); occ. (kolekt.)
a) pravna ustanovila (določila), zbirka zakonov: ius Flavianum Ci. (fasti in legis actiones, ki jih je l. 304 zapisal Gnej Flavij).
b) pravni nazori, pravna pravila, pravo: ius gentium Ci. mednarodno pravo, ius civile Ci. državljansko pravo, ius publicum H. državno pravo, ius hominum Ci. naravno pravo, ius praetorium Ci. od pretorjev izdana pravna pravila, ius humanum et divinum Ci., S., ius necessitudinis Suet., omnium iurum atque legum fictor Pl., iure nostro Ci. po našem (rimskem) pravu, iure agere cum aliquo Ci. proti komu sodno postopati, s tožbo prijeti ga, vložiti tožbo proti komu.

2. occ. pravica (kot predmet sodne razsodbe): quod is, qui bellum geret, imperavit, id ius ratumque esto Ci. bodi pravnomočno, summum ius, summa inuiria Ci. (iz Ter.), ius dicere Ci. ali reddere L. ali pesn. iura dare O. izreči (izrekati) sodbo, soditi, razsoditi (razsojati), deliti pravico, iure uti Ci. strogo po zakonu ravnati, ius petere Ci. razsodbo zahtevati, de iure respondere Ci. dajati pravne odgovore, populis aequata duobus iura O., regia iura Quiriti O.

3. meton.
a) sodišče (kot kraj): Pl., in ius de suā re numquam ivit N., in ius adiit Ci., in ius vocare Ci., (adversarius eum) rapit in ius H. ga vleče pred sodišče, in ius ambulare Ter.
b) pravne zahteve, pravna pravica, nadpravica, predpravica, svoboščina: ius suum armis exsequi C., ius suum retinere Ci., populus Rom. ius suum recuperabit Ci., ius suum persequi Ci. uveljaviti (uveljavljati), de suo iure cedere Ci., suo iure decedere L., ius suum tenere, obtinere Ci., omnia pro suo iure agere Ter. strogo se držati svoje pravice, ius dare alicui rei Sen. ph., Lucan. stvari pomagati do pravice, dovoliti kaj, iura communia Ci. enake pravice, iura (ius) belli Ci.; ius est (z inf.) prav je, dovoljeno je, sme se, pravično je: Cat. fr., Ci., L., Suet.; (z ACI): Ter.; alicui ius est (z inf.) nekdo ima pravico, za nekoga je prav(ično), dovoljeno mu je, sme: Ci., V., H., O.; tako tudi istuc ius est ali meum ius est (z ut s cj.): Pl., Ter.; z objektnim gen.: ius auxilii, agendi cum plebe, materiae caedendae, sententiae dicendae L., ius emendi Q., ius muneris O. pravica darovanja, spolium iuris mei O. do katerega imam pravico, ki mi pristoji; pesn.: ius caeli O. pravica do … ; s subjektnim gen.: implorare iura libertatis Ci. pravice svobodnjakov, auspiciorum iura turbare Ci.

4. occ.
a) pravica = moč, oblast: sui iuris esse Ci. biti samosvoj, biti samostojen, in paucorum ius atque dicionem concedere S., ius de tergo ac vita habere L. imeti oblast nad kaznovanjem in smrtjo, aliquem proprii iuris facere Iust. samostojnega narediti; toda: aliquem sui iuris facere Vell. koga podjarmiti, podvreči si; tako tudi: tot undique gentes iuris habere sui velle Lucan. podvreči si, hoteti spraviti pod svojo oblast; pesn.: ius et moderamen equorum O.; tudi ius in aequora O. nad morjem.
b) (kolekt.) pravno stanje: eodem iure sunt, quo fuerunt Ci., uxores eodem sunt iure, quo viri Ci., iura coniugalia O., muliebria L.; v političnem smislu: civitas optimo iure Ci. polnopravna, ius Latii (Latinum) T. omejeno pravno stanje latinskih poldržavljanov.

5. abl. iūre po pravici: si iure posses eum accusare Ci., admissus est nemo; iure id quidem Ci., suo iure Ennius sanctos adpellat poëtas Ci. po vsej pravici, id ei merito atque optimo iure contigit Ci., iusto iure L.

6. iūs iūrandum jur. t. t. (pravnomočna) prisega: est ius iurandum adfirmatio religiosa Ci., Galli ius iurandum sibi datum esse dixerunt Ci., tirones iure iurando accepto (ko se jim je priseglo) nihil iis nocituros hostes se Otacilio dediderunt C., ius iurandum concipere T. obrazec za prisego napisati, iure iurando interposito L. po … , inter se fidem et ius iurandum dare C., ius iurandum offerre, ius iurandum oblatum non recipere Q., ius iur. ab adversario exigere aut recusare Q., ius iur. remittere Icti., magnā voce iurare verissimum pulcherrimumque ius iur. Ci., praestare more sollemni ius iurandum Plin. iun., agere de uxoribus sollemne ius iur. Gell., ius iur. servare N., conservare Ci., N., violare Ci., ius iur. alicui praeire Plin. iun. narekovati, fidem astringere iure iurando Ci., psephismata iure iurando constricta Ci., se iure iur. constringere Lamp.; tudi ločeno: ius igitur iurandum Ci., iurisque iurandi Ci.

Opomba: Dat. sg. iūre v stari formuli iure dicundo: L., Suet., Gell.; gen. pl. iurum: Pl., Cat. fr.

karting samostalnik
tudi v pridevniški rabi (vožnja z gokarti) ▸ gokartSopomenke: gokart
Povezane iztočnice: karting na ledu, steza za karting

kontinentalen pridevnik
1. geografija (o površju) ▸ kontinentálisSopomenke: celinski
Povezane iztočnice: kontinentalna skorja, kontinentalna polica

2. (o delu države ali regije) ▸ kontinentális, szárazföldiPortugalska obala se med drugim ponaša tudi z najzahodnejšo točka kontinentalne Evrope. ▸ Portugália tengerpartja többek között a kontinentális Európa legnyugatibb pontjával büszkélkedhet.
V kontinentalnem delu Slovenije je priporočljivo deblo kivija zaščititi pred nizkimi temperaturami s slamo ali praprotjo. ▸ Szlovénia kontinentális részein ajánlatos a kivi törzsét szalmával vagy páfránnyal védeni a hidegtől.
Sopomenke: celinski

3. pogosto v športnem kontekstu (o geopolitičnem območju) ▸ kontinens, kontinentálisSlovenci s tem, ko vstopamo v Evropsko unijo, vstopamo v enoten gospodarski prostor kontinentalnih razsežnosti. ▸ Az Európai Unióhoz való csatlakozással a szlovénok egy kontinentális méretű egységes gazdasági térbe lépnek be.
Za svetovno lestvico bodo štela vsa nacionalna in kontinentalna tekmovanja. ▸ Minden nemzeti és kontinentális verseny beleszámít a világranglistába.
Sopomenke: celinski

4. (o celinskem delu Evrope) ▸ kontinentális
Sestavil je angleško moštvo, ki je igralo kontinentalni nogomet. ▸ Kontinentális labdarúgást játszó angol csapatot állított össze.
Pod pločevino je bila kontinentalna različica tega avtomobila nekoliko drugačna od angleške, saj je imela spremenjene zavore, volanski mehanizem in nekoliko širša kolesa. ▸ A lemez alatt az autó kontinentális változata némileg különbözött az angoltól, átdolgozott fékekkel, kormányművel és kissé szélesebb kerekekkel rendelkezett.
Pri tem opozarja na razliko med kontinentalnim in anglosaksonskim pravom, ki močneje zagovarja državno imuniteto. ▸ E tekintetben rámutat a kontinentális és az állami mentességet erőteljesen támogató angolszász jog közötti különbségre.

loan¹ [loun] samostalnik
posojilo, posojanje, sposojanja; sposojenka (beseda)

on loan sposojeno, na posojo
may I have the loan of? si lahko sposodim?
to take up a loan on s.th. vzeti posojilo na kaj
government loan državno posojilo
ekonomija loan on securities lombardno posojilo

lutto m

1. žalost, žalovanje:
lutto di famiglia smrt v družini
lutto nazionale državno žalovanje

2. črnina:
abito di lutto črnina
essere in lutto per qcn. žalovati za kom
portare il lutto nositi črnino, žalovati