Franja

suffer [sʌ́fə]

1. prehodni glagol
(pre)trpeti, prenašati; dopuščati dovoliti
zastarelo pustiti, dati (o.s. se)

the criminal suffered death hudodelec je bil usmrčen
how can you suffer him? kako ga morete prenašati?
to suffer a default pravno izgubiti pravdo zaradi neprihoda na sodišče
he suffered them to come dovolil jim je, da so prišli
I cannot suffer such impudence ne morem trpeti take nesramnosti
to suffer heavy losses imeti težke izgube
to suffer fools gladly biti potrpežljiv z norci (bedaki)
to suffer great pain trpeti, prenašati velike bolečine
to suffer thirst trpeti žejo
he suffered himself to be cheated pustil se je oslepariti

2. neprehodni glagol
trpeti (from od, zaradi)
imeti škodo (in v)
trpeti, biti kaznovan, morati plačati (for za kaj)
izgubiti (in v, pri, na; from od, zaradi)
biti usmrčen, pretrpeti (mučeniško) smrt, najti smrt
zastarelo vzdržati, prenašati, trpeti

to suffer acutely hudó trpeti
he is suffering from a bad headache trpi za hudimi glavoboli
you will suffer for it! pogovorno to mi boš plačal! še žal ti bo za to!
the engine suffered severely motor je močno trpel
no one suffered in the accident nihče ni bil poškodovan v nesreči
to suffer on scaffold umreti na morišču
to suffer from stage-fright imeti tremo (pred nastopom na odru)
trade suffers from (under) war trgovina trpi zaradi vojne

venture² [vénčə] prehodni glagol
upati si, drzniti se; odločiti se (on za)
drzniti se napraviti; izraziti, dovoliti si; tvegati, riskirati, staviti na kocko; (redko) zanesti se na, prepustiti slučaju; špekulirati
neprehodni glagol
upati si, prevzeti riziko

to venture one's life tvegati (svoje) življenje
to venture away upati si oditi (se oddaljiti, se umakniti) (from od)
to venture on the travel upati si na potovanje
I venture to say that... upam si reči, da...
may I venture to ask you? vas smem vprašati?
to venture a fortune at the tables tvegati (celo) imetje pri igranju
nothing venture, nothing have kdor nič ne tvega, nič nima
never venture to oppose him nikoli si ne dovolite, da bi mu ugovarjali

vetō -āre, vetuī, vetitum (stlat. votō -āre, votuī, votitum: Pl.) (prim. gr. οὐκ ἐτός ne brez razloga, ἐτώσιος [iz Ƒετώσιος] zastonjski, neuspešen, brezuspešen; vetare torej = „obrezuspešiti (obrezuspeševati)“) od tod ne dovoliti (dovoljevati), ne dopustiti (dopuščati), ovreti (ovirati), zavreti (zavirati), preprečiti (preprečevati), ne pustiti (puščati), prepovedati (prepovedovati), braniti (ubraniti, zabraniti, prebraniti) ipd. (naspr. iubere)

1. act.; abs.: lex iubet aut vetat Ci., Q., sed vetant leges Iovis H., si vetet auspicium O., res ipsa vetat O., ventos audite vetantes O. ovirajoče, neugodne; poseb. veto kot držpr. t.t. o ugovoru tribunov, pretorjev, augurjev, haruspeksov (haruspikov): Ter., Dig. idr., ne iuvet vox ista „veto“ L., ius vetandi Ci., ne vetare aut intercedere fas cuiquam tribunorum esset Suet.; s stvarnim obj.: ecquid est, quod populus iubere aut vetare non posset? Ci., istud vetat lex Ci.; pesn.: bella vetare V., maiora vetare O.; obj. z inf.: O., Mart., Sen. rh. idr., ratio vetat intueri molestias Ci., lex recte facere iubet, vetat delinquere Ci., tabulae peccare vetantes H., plerique vetare amplius mentionem paucis facere L., vetant mirari V.; z ACI act., kadar je izražena oseba, ki se ji kaj prepoveduje, z ACI pass., kadar ta oseba ni izražena: V., Pr., Plin., Q. idr., lex peregrinum vetat in murum ascendere Ci., vallo legatos Caesar discedere vetuerat C., vetat eum mirari L., vetuit quemquam ad eum admitti N., quamquam ridentem dicere verum quid vetat? H., Graecos facerem … versiculos, vetuit me (dostavi: versiculos facere) … Quirinus H., vetuit eos violari N. je prepovedal storiti jim kaj hudega, castra muniri vetuit C., Velia lex eum, qui provocasset, virgis caedi necarique vetuit L.; le pesn. s finalnim stavkom: vetabo, qui sacrum vulgarit, sub isdem sit trabibus H. preprečil bom, da ne bo … , sis mihi lenta, veto Tib., (sc. Alexander) edicto vetuit, ne quis se praeter Apellem pingeret H., nam veto, quominus securi percutiatur Sen. rh., nemo vetat, quin … emas Pl.; z acc. personae in abl. rei: quos vetat igne Creon Stat. ki jim prepoveduje grmado, senatum militiā vetare Aur. senata ne pripustiti k vojaški službi, senatu ne dovoliti vojaške službe.

2. pass.; abs.: cum a tribuno vetaretur Ci. ko je tribun izrekel svoj „veto“; s subj. (ki pa ni izražen, če je kak osebni pron.): Q., acta agimus, quod (acc.) vetamur vetere proverbio Ci., quippe vetor fatis V., vetustissimi mortalium nihil per metum vetabantur T., fossam praeduxit, qua incerta Oceani vetarentur T. naj bi se prepovedovale, naj bi bile prepovedane; od tod tudi: vetitae terrae O., nil illis vetitum est O. nimajo nič (takega), kar bi bilo prepovedano, ludere vetitā legibus aleā H., factum vetitum Plin.; z inf. kot subj.: ait esse vetitum accedere Ter., sanguinem arae obfundere vetitum est T.; z NCI: senatus sententiam dicere vetabatur Ci., Nolani muros adire vetiti L., quo factum est, ut a praefecto morum Hasdrubal cum eo vetaretur esse N., senatores vetiti … ingredi Aegyptum T.; pesn. in poklas. z dat. personae: vetitum est sceleri nihil O., cur Dialibus id vetitum? T. — Od tod subst. pt. pf. vetitum -ī, n

1. prepovedano (naspr. licitum): Macr., Amm. idr., nitimur in vetitum semper cupimusque negata O., de vetito quisque parabat opes O., in vetitis Venerem numerant O.

2. prepoved: Suet. idr., iussa vetita (sc. populi) Tab. XII ap. Ci., iussa ac vetita populorum Ci., quae contra vetitum discordia? V.

Opomba: Vulg. obl.: pf. act.: vetavit Pers., Serv., vetastis It.; pf. pass.: vetatus est It., vetati sunt Vulg. — Podaljšana soobl. vetuō -āre: Petr.

zulassen^*

1. etwas Geschlossenes: pustiti zaprto

2. dopustiti, dopuščati; zu einer Veranstaltung: dati dostop, dopustiti udeležbo; pripustiti; für Jugendliche: dovoliti obisk; Fahrzeuge: registrirati; einen Arzt: aprobirati

accorder [akɔrde] verbe transitif spraviti v sklad, v soglasje, uskladiti, uglasiti; poravnati (spor); pokloniti, dati; privoščiti, dopustiti; uslišati (prošnjo); pripisovati

s'accorder soglašati, ujemati se, skladati se; harmonirati (avec s); sporazumeti se, zediniti se
accorder un piano, un violon uglasiti klavir, violino
accorder le verbe avec le sujet uskladiti glagol z osebkom
le verbe s'accorde avec son sujet glagol se sklada z osebkom
accorder un crédit, un délai de paiement dovoliti, odobriti kredit, odlog plačila
il lui a accordé la main de sa fille dal mu je hčer za ženo
vous accordez trop d'importance à cette affaire pripisujete preveč važnosti tej zadevi
accorder sa confiance (parlement) izreči zaupnico
accorder la grâce à un condamné pomilostiti obsojenca
accorder des dommages-intérêts prisoditi odškodnino
accorder un congé exceptionnel odobriti izreden dopust
vous m'accorderez que l'été a été exceptionnel strinjali se boste z mojim mnenjem, da smo imeli izjemno poletje
accorder sa main à quelqu'un (snubcu) reči da (ženska)
s'accorder un peu de répit dati si, privoščiti si malo oddiha

anca ženski spol zadnja plat, zadnjica, zadek

ancas pl sedalo, zadnjica; križ (pri živali)
a (las) ancas zadaj sedeč na
ir en ancas zadaj sedeti (na); drug k drugemu spadati
no sufrir ancas ničesar ne trpeti (prenesti, dovoliti)

aprobira|ti (-m) (potrditi) genehmigen; (dovoliti) zulassen

balinanje samostalnik
1. (športna igra) ▸ bocsa, bocsázás, raffaPovezane iztočnice: dvoransko balinanje, balinanje na travi, igrišče za balinanje, športno balinanje

2. izraža negativen odnos (neskrbno odločanje ali ravnanje) ▸ elherdálás, packázásIntervencija kljub balinanju z milijardami ni bila preveč uspešna. ▸ Az elherdált milliárdok ellenére az intervenció nem volt túl sikeres.
Pravimo, da si pač ne smemo kar vsevprek dovoliti balinanja s seboj. ▸ Azt persze szerintünk nem hagyhatjuk, hogy folyton packázzanak velünk.

bieten (bot, hat geboten) nuditi, ponujati, ponuditi; eine Möglichkeit: dajati, ein Bild, Anblick bieten biti lep pogled...; bei Versteigerungen: licitirati; (zumuten) was einem geboten wird kaj človek doživi; figurativ dajati, einen guten Morgen: voščiti; beim Schach: napovedati; sich etwas bieten lassen dovoliti si

capa ženski spol (brezrokaven) moški plašč; pelerina; (zemeljska) plast; smetana; sloj (rude); odeja

capa de azúcar sladkorni poliv
capa de ladrones prikrivalec (skrivač) tatov
capa pluvial pluvial, mašna obleka
capa de yeso sloj krede
comedia de capa y espada gledališka viteška igra
con capa de amigo pod pretvezo prijateljstva
de so capa skrivaj, kradoma
gente de capa negra premožni ljudje
gente de capa parda deželani, kmetje
andar (ir) de capa caída propasti, obubožati, na ugledu izgubiti
dar la capa dati vse do srajce
no dejarse cortar la capa ne poznati šale, ne si dovoliti šal
echar la capa al toro komu pomagati pri težavnem poslu
estarse a la capa prežati na ugodno priliko
parecerse a la capa de estudiante biti zelo ponošen (obleka)
pasear la capa pohajkovati, sprehajati se
poner la capa como viniere el viento obračati plašč po vetru
sacar la capa spretno se izvleči iz zadrege
es de capa y espada je lahko (preprosto)
tirar a uno de la capa komu dati skriven migljaj
la capa todo lo tapa širok plašč vse zakrije

clepsydra -ae, f (gr.κλεψύδρα) vodna ura, klepsidra (podobna peščenim uram), posoda s sitastim dnom, skozi katero se je po kapljah precejala voda. Scipion Nazika jo je prinesel z Grškega v Rim, kjer so z njo pri sodnih razpravah, govorih in govornih vajah merili za govor določeni čas, v vojaških taborih pa razdelitev nočnih straž (vigiliae); pozneje tudi v zasebnih hišah: Sen. ph., Plin., Plin. iun. idr.; od tod: cras ergo ad clepsydram (sc. dicemus) Ci. po vodni uri, ad clepsydram latrare Ci., binas (septem itd.) clepsydras petere Mart., Plin. iun. izprositi si dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) časa za govor, dve vodni uri (sedem itd. vodnih ur) hoteti govoriti, binas (septem itd.) clepsydras dare Mart., Plin. iun. dovoliti (komu) dve uri (sedem itd. ur) govoriti (dve klepsidri sta približno 24 minut).

consentant, e [kɔ̃sɑ̃tɑ̃, t] adjectif privolilen, soglašajoč

y être consentant privoliti, dovoliti, soglašati
si vous êtes tous consentants če se vsi strinjate

crédit [kredi] masculin kredit, dobroimetje; vera, zaupanje; ugled, veljava, vpliv

à crédit na up, na kredit, familier zastonj
à porter au crédit du compte v dobropis konta
à valoir sur mon crédit na konto mojega dobroimetja
crédit de banque, de caisse, de transition bančni, blagajniški, premostitveni kredit
crédit extraordinaire izreden kredit
crédit foncier zemljiški kredit(ni zavod)
crédit municipal zastavljalnica
crédit à long, à moyen, à court terme dolgoročen, srednjeročen, kratkoročen kredit
banque féminin de crédit kreditna banka
balance féminin du crédit et du débit ravnovesje v kreditu in debetu (ni debeta)
côté masculin du crédit stran (v knjigi) imetja, aktiva
dépassement masculin de crédit prekoračenje kredita
établissement masculin de crédit kreditni zavod
lettre féminin de crédit kreditno pismo
octroi masculin, ouverture féminin d'un crédit odobritev, odprtje kredita
restriction féminin du crédit omejitev kredita
accorder, octroyer un crédit odobriti kredit
acheter à crédit kupiti na kredit
avoir du crédit imeti, uživati kredit
avoir tout crédit pour faire quelque chose imeti vso prostost za kaj
dépasser, ébranler le crédit prekoračiti, omajati kredit
donner du crédit à quelque chose dati čemu veljavo
être en grand crédit, jouir d'un grand crédit auprès de quelqu'un biti pri kom dobro zapisan
faire crédit à quelqu'un verjeti, zaupati komu, imeti zaupanje v koga; oprostiti, odpustiti komu; commerce komu kredit dovoliti, kreditirati
mettre en crédit (commerce) lansirati
ouvrir un crédit en faveur de quelqu'un jusqu'à concurrence de ... odpreti, odobriti komu kredit do višine ...
passer, porter quelque chose au crédit de quelqu'un komu kaj v dobro pisati
user de son crédit auprès de quelqu'un uporabiti svoj vpliv pri kom

dar* dati, podariti; posvetiti; izročiti, podeliti, donašati; prirediti; povzročiti; biti; voditi (pot); dati slutiti, pomemben biti

dar aviso (para desalojar el piso) odpovedati (stanovanje)
dar un banquete dati (prirediti) banket
dar batalla spustiti se v bitko, bojevati se
dar celos a alg. ljubosumnost v kom zbuditi
dar compasión sočutje zbuditi
dar conocimiento de a. obvestiti, sporočiti o
dar crédito verjeti
dar a crédito na kredit dati
dar los días dober dan voščiti, pozdraviti
dar diente con diente šklepetati z zobmi
dar el golpe napraviti odločilni korak
dar hora določiti uro (za sestanek)
dar la hora bíti ure
dar importancia pripisovati važnost; za važno imeti
dar lástima sočutje zbuditi
dar miedo prestrašiti
dar muestras de pokazati; izkazati se (kot); dokazati
dar una paliza pretepsti
dar un paseo na sprehod iti
dar los primeros pasos prve korake napraviti
dar permiso dovoliti
dar el pésame izraziti svoje sožalje
dar pie dati povod; privesti
dar prisa a alg. siliti v koga
darsela a uno con queso komu jo (grdó) zagosti
dar risa v smeh spraviti
dar el sí reči da, privoliti
dar valor (a) dati (na kaj), paziti na
dar vueltas vrteti se; sem in tja hoditi
no hay que darle vueltas je že tako; stvar se ne da spremeniti
dar una vuelta iti na sprehod
darsela a uno opehariti koga, prekaniti, oslepariti
no dar una ničesar ne napraviti, popolnoma nesposoben biti
¡dale (que dale)!; ¡dale que le da(rá)s!; ¡dale bola! to je že nevzdržno! vedno ista pesem!
darlas de inocente nedolžnega se napraviti
ahí me las den todas kaj se vse to mene tiče?
donde las dan, las toman kakor ti meni, tako jaz tebi
¡qué más da! to je vseeno! nič za to!
dar que decir (hablar) dati povod za govorice, veliko pozornost zbuditi
dar que hacer (a) komu nevšečnosti povzročiti
dar abajo strmoglaviti, pasti
las tres están al dar točno tri je ura
dar bien (mal) srečo (smolo) imeti v igri
a mal dar v najslabšem primeru
de donde diere na slepo
dar un abrazo objeti
dar cabezadas kinkati (v spanju)
dar caza a preganjati, zasledovati koga
dar cuerda al reloj naviti uro
dar culpa (a) obdolžiti
dar la enhorabuena, dar de parabien (a) komu čestitati
dar fin končati
dar gracias zahvaliti se
dar guerra (a) vojskovati se (z)
dar gusto ugajati, všeč biti
dar horror, dar miedo, dar susto (a) prestrašiti
me da lástima pomilujem (obžalujem) ga, žal mi ga je
dar muerte usmrtiti, ubiti
dar palmadas ploskati
dar parte sporočiti, naznaniti
dar un portazo zaloputniti z vrati
dar rabia raztogotiti
dar saltos poskakovati
dar suspiros zdihovati
dar (un) traspiés opoteči se; spotakniti se
dar voces vpiti
dar media vuelta obrniti se
dar una zambullida potopiti se
dar al caballo spodbosti konja
dar a conocer objaviti, naznaniti
dar a entender dati razumeti, namigniti
dar a fiado posoditi
dar a luz roditi; na svetlo dati
dar de barniz lakirati, prevleči s firnežem, prepleskati
dar de baja odpustiti (npr. iz bolnice); odpovedati (časopis)
dar de bofetanes oklofutati
dar de puñetazas s pestmi bíti
dar en el blanco zadeti cilj
dar en blando na nobeno oviro ne naleteti
dar en la celada v zasedo pasti
dar en un error pasti v zmoto
dar en lo vivo v živo zadeti
el sol me da en la cara sonce mi sije v obraz
dar entre los ladrones pasti v roke razbojnikov
darse vdati se, predati se; posvetiti se; izdajati se za; rasti, uspevati
darse mucho aire prevzetovati
darse buena vida privoščiti si lepo življenje
darse un hartazgo pošteno (do sitega) se najesti
darse maña (po)truditi se
darse prisa (po)hiteti
no darse por ofendido ne se kazati razžaljenega
se dan casos so primeri, da; dogaja se, da
¡tanto se me da! to mi je vseeno!
¿qué se da? kaj se predvaja (daje, igra)?
¡date! vdaj se!
darse por vencido priznati se za premaganega; uvideti svojo napako

déconsigner [dekɔ̃sinje] verbe transitif, militaire ukiniti prepoved izhoda; dvigniti iz (kolodvorske) garderobe (une valise kovček); vrniti kavcijo (une bouteille za steklenico)

déconsigner des troupes dovoliti vojakom izhod (iz vojašnice)

dēfēnsiō -ōnis, f (dēfendere)

I. voj. branitev, obramba: a defensione desistere C., omnia ad defensionem parare C.; z objektnim gen.: d. castrorum, urbium C., ad defensionem patriae regem suum … arcessere Iust.

— II. pren.

1. obramba, varstvo, zaščita: fortunarum, officii mei, salutis meae, miserorum (zatiranih) Ci., hominis custodiam defensionemque provinciae habetis Ci. način, kako je mož pazil na varstvo in obrambo province, d. contra vim Ci.

2. zagovarjanje (zagovor), zastopanje (pred sodniki): haec non potius accusatio quam defensio est existimanda Ci., crimini defensio quaeritur Ci., dare (odrediti, ukazati) defensionem alicui rei Ci. (toda: dare [dovoliti] nullam defensionem Suet.), defensionem alicuius (alicuius rei) suscipere Ci., id ad suam defensionem affere Ci., defensionem patefacere alicui Ci. utreti komu pot do zagovarjanja, in eo iudicio defensionem non habere Ci. ne moči se opravičiti, defensionem contra crimen in legitimis iudiciis non habere Ci., obscurare (zatemniti) defensiones Ci.; s subjektnim gen.: d. eius Ci., sine defensione oratoris Ci.; z objektnim gen.: tu mihi Cornelii defensionem obicis Ci., d. illorum T.; poseb. odbijanje, odvračanje, zavračanje česa ali obdolžitve (obtožbe) česa, branitev (obramba) zoper obdolžitve (obtožbe) česa: d. criminis (obdolžitve) Ci., defensiones stuprorum Ci., d. sceleris Iust.

3. met. obrambni govor, zagovorniški govor, zagovor, obrambni spis, apologija: iisdem paene verbis, quibus edita est, eam pro Cornelio defensionem peroratam N. fr., defensionem causae suae scribere Ci., alicui legere defensionem Demosthenis Plin., defensionem alicui scriptam offere (ponuditi) Q., Ciceronis defensionem adversus Asinii Galli libros satis eruditam componere Suet., accipere (poslušati) defensionem truci vultu T.

4. način, oblika ali razlog zagovarjanja (zagovora), branilo: honestissima d. Ci., magnifica et praeclara eius Ci., d. haec perditissima Ci., defensione illa uti Ci., vide, quam commodam defensionem excogitaris Ci., probare hanc defensionem Ci. razlog zagovora, d. causarum ignobilis (namreč kot obrt) Amm.

5. jur.
a) zahtevanje, prisvajanje (prisvojitev) kake pravice: Cod. I.
b) sodno preiskovanje kakega zločina: mortis Ulp. (Dig.).

distance¹ [dístəns] samostalnik
daljava, razdalja (from)
oddaljenost, razmik; interval, obdobje; nepodobnost
figurativno opreznost, zadržanost, hladnokrvnost

to keep one's distance ne se vsiljevati
to keep s.o. at a distance ne želeti si stikov s kom
I know my distance vem, koliko si smem dovoliti
from a distance od daleč
in the distance v ozadju
a good distance off precej daleč
within driving distance z avtom dosegljiv
within easy distance nedaleč

dopusti|ti (-m) dopuščati

1. zulassen; geschehen lassen

2. (dovoljevati) erlauben
ne dopustiti nicht zulassen/erlauben, verbieten
(dovoliti, omogočiti) gestatten

3. (kot domnevo/možnost) annehmen, einräumen

dovolj|evati (-ujem) dovoliti erlauben, gestatten, zulassen
ne dovoljevati sich verwahren gegen, nicht gestatten, nicht zulassen
dovoljujem si ich bin so frei ….
preveč si dovoljevati sich große Freiheiten herausnehmen

dovoljeváti (-újem) imperf. glej dovoliti | dovoljevati